Ponudba 3D-programov naših TV-operaterjev je pičla. T-2 je bil prvi, ki je v svojo razširjeno programsko shemo dodal tri 3D-program, in sicer 3D Switch, HD1 (Europe 1080) in Canal+. Sledila sta mu Telemach (teniški turnir Roland Garros v 3D po Eurosportu) in Siol, ki ponuja 3D-filme prek svoje IP-videoteke. Verjetno se bo ponudba prav prek videoteke pri vseh IP TV-operaterjih še izboljšala, a ta hip je pičla.

Tudi po satelitu se stvari spreminjajo počasi, javno dostopen je še vedno le Canal+ in Astrin demo 3D-kanal v sodelovanju s proizvajalci 3D-televizorjev. A kar nekaj komercialnih TV- omrežij načrtuje 3D-kanale, med prvimi britanski Sky.

PREDVAJANJE 3D DOMA

Prva izbira je nakup blu-ray predvajalnika s 3D-podporo (na trgu jih je kar nekaj). Seveda je najbolje, da sta predvajalnik in televizor istega proizvajalca, ni pa to nujno (obvezen pa je vmesnik HDMI 1.4 na obeh napravah).

Alternativa za predvajanje 3D-filmov, zlasti taka, ki utegne biti cenovno ugodnejša (tako ob nakupu enote kot pri nakupu oziroma dostopu do 3D-filmov) pa je medijski predvajalnik NMT (Network Media Tank), kot je recimo Popcornov A210. Prav Popcorn (gradi na čipu Sigma) je podpisal sporazum s podjetjem RealD in z nadgradnjo strojne kode že zna predvajati 3D-filme, in sicer na način RealD, kjer sta obe sliki postavljeni druga ob drugo in ki je združljiv z večino 3D-televizorjev. Potrebujemo pravo 3D-vsebino, saj enota ne zna pretvarjati 2D v 3D. Če verjamete ali ne, Popcornu to uspe celo z obstoječim priključkom HDMI 1.3A.

2D V 3D

Če že imamo televizor, zmožen prikaza 3D-slike, hkrati pa 3D-vsebin primanjkuje, morda lahko najdemo način za pretvarjanje 2D-vsebin v 3D-vsebine? Seveda, razmišljanje proizvajalcev televizorjev je povsem legitimno. Če imamo virtualni 3D-zvok, zakaj ne bi imeli še virtualne 3D-slike, ki bi jo televizor izdeloval kar iz 2D-vhodnega signala.

To funkcijo imajo vgrajeno praktično vsi televizorji, in preizkusili smo jo kar na nekaj modelih. Končna sodba je ta, da je edini pravi 3D, ki je res videti dobro, tisti, kjer je že pri zajemu vsebine vse izvedeno za 3D-vsebino! To pomeni kamere z dvojnimi lečami in pravilno postprodukcijo!

Za vsebino, oddajano v realnem času, televizorji sicer sproducirajo nekaj, kar daje 3D-vtis. Boljše rezultate pa dobimo, če imamo na voljo več časa (ali močnejši procesor) in ko lahko vsak okvir slike analiziramo in ga najprimerneje obdelamo. Zato se pogosto omenja, da bomo prve 3D-vsebine dobili pri ponudnikih IP-televizije, ki bodo »zamujene« oddaje, torej posnetke, omogočili tudi v 3D-različicah.

3D READY

Kar nekaj proizvajalcev ponuja tudi tako imenovane televizorje 3D Ready. Eden takih, ki smo ga preizkusili nedavno, je Philipsov model iz družine 8000. Televizor je tehnološko zmožen dovolj hitrega osveževanja slike, da lahko izmenično prikaže sliki za obe očesi, a verjetno zavoljo cene (ali pa potrebe kupca) osnovna različica ne vsebuje 3D-očal in nima vgrajenega oddajnika (ki skrbi za sinhronizacijo 3D-očal).

Za televizor 3D Ready moramo torej dokupiti 3D-komplet. Ta je največkrat sestavljen iz para 3D-očal in že omenjenega oddajnika, ki ga priklopimo na televizor. Pri Philipsu smo dobili v škatli še USB-ključek z novo programsko kodo, s katero smo sprogramirali televizor (nadgradili strojno kodo), tako da se je v menijih pojavila možnost 3D. Nato pa je delovanje takega televizorja identično tistemu, ki ga s 3D-funkcijo že kupimo.

PRIHODNOST

Kot ste lahko prebrali, imajo vse danes na trgu prisotne tehnologije velike pomanjkljivosti. Če bi se že morali odločiti za eno, bi zavoljo »lažjega« gledanja izbrali pasivno rešitev. To nas ne čudi, saj se je kar 75 % vseh testnih gledalcev izreklo zanjo. Toda ob tem danes izgubimo polno HD-ločljivost, kar prav tako ni sprejemljivo več kot 70 % gledalcem.
Zanimivo je tudi, da iz zdravstvenih razlogov kar 10 % ljudi ni zmožno gledati 3D-slike z obstoječimi rešitvami.

Zato nas ne čudi novica, da Samsung in RealD razvijata novo 3D pasivno tehnologijo, imenovano RDZ, ki bo v sam zaslon (kino platno/televizor) vgradila sistem aktivnega izmeničnega prikaza obeh slik (torej načelo utripanja), slika pa bo polarizirana in gledalec bo imel na sebi lažja polarizacijska očala. Prednost nove tehnologije bo ohranitev večine prednosti polarizacijske 3D-tehnike ob sočasnem ohranjanju polne HD-ločljivosti.
Samsung je napovedal, da bo računalniške monitorje velikosti 23–27 palcev s podporo za RDZ poslal na trg zgodaj leta 2012, v drugi polovici istega leta pa bo splavil tudi prvi televizor, temelječ na njem (govori se o 55-palčnem modelu).

KAJ KUPITI?

Naš nasvet po praktičnem preizkusu vseh tehnologij na trgu je: ničesar. A ker je 3D- funkcija prisotna v večini televizorjev višjega razreda, se utegne zgoditi, da jo boste dobili praktično »brezplačno«. 3D-funkcija namreč ne vpliva na 2D-prikaz in delovanje televizorja. Če boste torej izbrali kakovosten televizor iz višjega srednjega cenovnega razreda, bo morda že imel vgrajeno tudi 3D-funkcijo.

Če pa se že ne morete upreti (mimogrede, argument, da se vam splača, je ta, da bo tehnologija z vsakim modelnim letom bolj dodelana in da bomo prav v naslednjih treh letih videli največje preskoke), potem razmislite, ali želite pasivno ali aktivno tehnologijo. To lahko izbirate v svetu LCD-jev, medtem ko lahko pri plazemskih televizorjih dobite le aktiven 3D-prikaz (in tu jim izredno prav pride visoka hitrost osveževanja 600 Hz), saj je utripanje manj opazno kot na LCD-jih.

LASTNE 3D-VSEBINE

Na trgu je že od lani vrsta kamkorderjev in celo nekaj digitalnih fotoaparatov, ki so zmožni zajeti vsebine v 3D-formatu. Kamkorderji cenovnega razreda le nekaj sto evrov omogočajo snemanje 3D-filmov zavoljo dveh leč. Lahko kupimo celo nastavek, ki v običajni (verjetno 3D Ready) kamkorder doda funkcijo zajema 3D.

Zanimivejši pa so digitalni fotoaparati, ki omogočajo izdelavo 3D-fotografij. Kar nekaj proizvajalcev, ki so prisotni tudi na trgu televizorjev, jih že ponuja, med njimi Sony in Panasonic. Ker fotoaparat nima dveh objektivov, si pomagajo kar s trikom: uporabnik s pritiskom gumba sproži zajem 20 fotografij, med tem pa mora fotoaparat premakniti nekaj deset centimetrov vodoravno. Fotoaparat samodejno izbere dve optimalni fotografiji in iz njiju sestavi 3D-fotografijo. Težava je, da je ta v zasebnih formatih proizvajalcev, tako da jo lahko predvajamo le iz fotoaparata na podprtem 3D-televizorju.

Če premorete 3D-monitor ali televizor, lahko s stereoskopskim programskim predvajalnikom Stereoscopic Player (www.3dtv.at) predvajate ustrezno 3D-vsebino ali film kar iz računalnika.

Moj mikro, junij 2011 | Jaka Mele |