SLOVENSKI INTERNETNI PONUDNIKI

Največja ponudnika Interneta v Sloveniji sta ta hip Telekom (ki si je nedavno pripojil Siol) ter, za nekatere baje presenetljivo, T-2. Telekom je imel v začetku decembra 200.000 širokopasovnih strank (tako poslovnih kot rezidentnih), T-2 pa je nedavno priklopil 50.000.

Med drugimi omembe vrednimi ponudniki interneta sta tu še AMIS (okoli 20.000 uporabnikov na ADSL in kabelskih), Tuš Telekom (okoli 10.000 širokopasovnih uporabnikov ter okoli 50.000 uporabnikov klicnega interneta). Od lanskega leta so od ponudnikov širokopasovnega dostopa izginili ADamSLon (Telesmart), svoje širokopasovne uporabnike pa sta Telekomu prodala/prepustila tudi Perftechov S5.net in Sinfonika. Kabelski operaterji imajo po nestrokovnih ocenah skupaj v Sloveniji okoli 50.000 naročnikov, od teh večino UPC Telemach, ki je tudi večinski lastnik Ljubljanskega Kabla. Arnes tem številkam dodaja še nekaj deset tisoč rezidentov in organizacij iz akademske sfere, in to je to glede širokopasovnega interneta v Sloveniji.

V LETU 2007 …

To, da sta rast dosegala predvsem operaterja ki imata/gradita lastno infrastrukturo, verjetno ni več presenečenje za nikogar, saj že laiki ugotavljajo, da biti ponudnik storitve na komunikacijski infrastrukturi podjetja, ki je hkrati tudi tvoj konkurent, enostavno ne gre. Največji zalogaj operaterjema je gradnja optičnega omrežja, ki poteka pri obeh počasneje, kot bi si želeli (tako oni kot mi, uporabniki).

Telekom v skladu z lani sprejetimi načrti pospešeno gradi optično infrastrukturo. Po uspešnem zaključku pilotnega projekta v Novi Gorici so si za leto 2007 zadali plan 60.000 izgrajenih priključkov, kar pa jim, vse kaže, ni uspelo doseči (leto so zaključili z 40.000 − zaradi težav pri dobavi optičnih kablov, saj baje pospešeno gradi kar nekaj evropskih telekomov). Tako bodo 60.000. priključek zgradili do konca prvega četrtletja 2008. Ob tem imajo trenutno 15 % penetracijo, kar pomeni, da so na optiko priključili okoli 6000 naročnikov. V prvem letu so optiko polagali v obstoječo kabelsko kanalizacijo, v 2008 pa bomo videli vse več posegov v okolje, razkopavanja in gradnje nove kanalske infrastrukture. Prioriteta so seveda novogradnje, strnjena naselja in kraji z močno izraženim lokalnim interesom (partnerski programi – to bomo še preizkusili in vam poročali, kako se obnese v praksi oziroma ali so to le besede Telekomove uprave). Telekom kot gonilno silo pri odločanju strank za prehod na optiko, poleg že v osnovi nižje cene internetnega dostopa (za precej višjo hitrost), občutijo v ponudbi IP-televizije, ki pa pri stranki za IP-prehodom postane analogna televizija – torej podobno kot pri kabelski televiziji, ko imamo vso programsko shemo prenašano sočasno »v kablu«. To pomeni, da bomo lahko doma spet priklopili tri televizorje in na njih gledali tri različne programe, brez potrebe po dodatnih IP STB-napravah (dodatni stroški naprav in naročnin) ali bojazni pred pomanjkanjem pasovne širine … Telekom do vsakega uporabnika zato pripelje dve vlakni, eno za televizijo, drugo za IP-storitve.

Za podjetje T-2 optično omrežje gradi Gratel (kar je že sprememba v uradni terminologiji, saj je še lani Gratel pač gradil optično omrežje, T-2 pa je bil le njen ekskluzivni uporabnik). T-2 je imel ob koncu leta 2007 že 100.000 priključnih optičnih mest, a na njih le 10.000 priključenih uporabnikov. Priklop je danes možen v Ljubljani Šiška in Ljubljani Bežigrad, pa v Kranju, Kopru, Novem Mestu. T-2 ima pri optiki drugačen pristop, in čeprav tudi oni do uporabnika pripeljejo dve optični vlakni, eno uporabljajo za prenos informacij do uporabnika, drugo pa od uporabnika. Televizija je identična kot na VDSL-linijah, torej čisti IP. Vse to sicer pomeni veliko manj opreme v centralah in na kolokacijah, preprostejše omrežje in seveda nižjo ceno. A po našem mnenju uporabnika tudi bolj omejuje (digitalni videorekorderji in televizorji še vedno nimajo vgrajenih STB-naprav, da bi lahko samodejno menjali kanale). T-2 se navkljub optiki posveča tudi VDSL-priklopom, kjer pospešeno gradijo nove kolokacije – trenutno jih imajo 172, kar je glede na leto dni prej povečanje za 47. Če bi hoteli priti v vse kolokacije, bi morala biti ta številka med 600 in 700.

Statistika nam je v prid!

Objavljeno: Moj mikro, Januar 2008 | Jaka Mele