Intel je Sandy Bridge uradno predstavil na prireditvi Consumer Electronic Show januarja v Las Vegasu, a procesorji so bili v skladiščih že več kot pol leta. Zato ne preseneča, da je šlo za »trdo splavitev«, kar pomeni, da so bili že dan po predstavitvi novi procesorji (vsaj nekateri modeli) tudi naprodaj oziroma na voljo proizvajalcem računalnikov.

Sandy Bridge je inženirska oznaka za novo generacijo procesorjev Core, ki temeljijo na 32-nanometrskem procesu izdelave. Čeprav ga za novo arhitekturo, bo poimenovanje ostalo staro – modeli procesorjev bodo še naprej nosili oznako Core, tako kot smo ga vajeni od preteklih modelov. Edina razlika, po kateri prepoznamo novince, je štirištevilčna modelna oznaka (pretekla generacija ima trištevilčno oznako modela).

Ob splavitvi je Intel predstavil le dvojedrne in štirijedrne modele, ki jih je razporedil po dosedanjih družinah. V najmočnejši družini Core i7 najdemo modele 2600K, 2600 in 2600S; malce nižje v Core i5 so procesorji z oznakami 2500K, 2500, 2500S, 2500T, 2400, 2400S, 2300, 2390T; še nižje v Core i3 pa 2120, 2100 in 2100T. Na cenovnem dnu so še zelo okrnjeni Pentiumi G850, G840, G620 in G620T. Mobilne različice procesorjev so poimenovane s končnico M, procesorji, namenjeni vgradnji, pa z E (embedded). Tudi tu imamo Core i7: 2920XM, 2820QM, 2720QM, 2715QE, 2710QE, 2630QM, 2620M, 2655LE, 2649M, 2629M, 2610LM, 2657M, 2617M; in Core i5: 2537M, 2540M, 2520M, 2515E, 2510E; ter za dno ponudbe Celeron B801E.

Drugače kot v zadnjih desetih letih tokrat Intel prvič nove generacije ni krstil s predstavitvijo procesorjev v najvišjem cenovnem razredu, temveč se je odločil za srednji in nižji cenovni razred. Razlogi za to so verjetno mnogi, najverjetneje pa bo obveljal ta, da Intel v konici svoje ponudbe zmogljivostno gledano nima konkurence, zato mu ni bilo treba predstaviti novega visoko zmogljivega procesorja. Hkrati pa je AMD Intelu zadnjih pet let nagajal in konkuriral predvsem z nižjimi cenami (še danes ima na trgu najcenejši 6-jedrnik, ki stane manj kot 200 evrov, medtem ko se Intelova ponudba začne pri 600+). Zato je Intelova poteza logična in predvsem glede zaseganja deleža pričakovana. Novi procesorji Sandy Bridge so že po prvih testih pokazali, da so upravičeni do naziva naslednje generacije, saj so dvignili zmogljivosti v vseh testih in aplikacijah, hkrati pa so znižali ceno računalnika in predvsem znižali tudi porabo energije.

Čeprav je že iz imena razvidno, da gre za evolucijo in ne revolucijo, prinašajo procesorji Sandy Bridge kar nekaj novosti, ki jih bomo predstavili. Predvsem gre za izboljšave same arhitekture, nove vgrajene ukaze, Turbo Boost druge generacije, izboljšano podporo za grafiko (nov Intel HD) s podporo tehnologiji Wireless Display in še boljše razmerje med porabo energijo in zmogljivostjo.

Prek preizkusov, objavljenih v tej in pretekli številki, smo tudi sami prišli do ugotovitve, da Sandy Bridge prinaša napredne, zelo odzivne in zelo hitre čipe z vgrajenim grafičnim procesorjem za zelo ugodno ceno. V vseh lastnostih so boljši od predhodnikov, v vseh testih prehitijo AMD-jeve procesorje s primerljivimi frekvencami, zato z njimi ne boste zgrešili. (AMD-jev začasni odgovor je bil še spustiti cene svojim primerljivim čipom, tako da Intel vsaj ni tudi najcenejši).

Edina slabost novincev je oteženo navijanje, saj so določitev sprednje frekvence (FSB) zaklenili in jo vezali na druge frekvence, tako da navijanje po obstoječih procedurah ni možno. A hkrati Intel ponuja tudi le nekaj deset evrov dražje odklenjene modele z oznako K, ki jim lahko prosto nastavljamo množilnik in ki so se izkazali za neverjetne navijalce, v celoti vredne višje cene. Spomnili so nas celo na dneve Celerona 300A …

SANDY BRIDGE POD DROBNOGLEDOM

Intel nove procesorje iz marketinških razlogov prodaja pod blagovno znamko Core. Ob tem Intel uradno navaja, da gre za drugo generacijo procesorjev Core, a v resnici gre bolj za četrto (prva Yonah 2006, druga Conroe 2008 (Core 2), tretja Nehalem 2009). Sandy Bridge je proizveden v 32 nm procesu. Pa si poglejmo novosti podrobneje:

1. Polna integracija grafike v procesor
Grafika strojno podpira ukaze knjižnice DirectX 10.1 (ter senčilnega modela 4.1) in OpenGL 3.0 in je veliko bliže grafičnim jedrom, ki jih za namen integracije v vezne nabore matičnih plošč proizvajata Nvidia in ATI. Odvisno od procesorja (in cenovnega razreda) je vanj integrirana ena izmed dveh različic grafičnega procesorja. Prva ima 6, druga pa 12 pretočnih procesorjev, ki delujejo tudi kot senčilne enote.
Namizni procesorji z izjemo odklenjenih modelov K imajo vgrajeno šibkejšo grafiko (Intel HD Graphics 2000). Zanimivo je, da imajo vsi mobilni procesorji Sandy Bridge vgrajeno močnejšo različico grafike (ki se, mimogrede, imenuje Intel HD Graphics 3000). Nova grafika je več kot dvakrat zmogljivejša od integrirane v obstoječe procesorje Clarksdale/Arrandale, kar je Intel dosegel z arhitekturnimi spremembami pa tudi z deljenjem tretjenivojskega pomnilnika med grafiko in procesna jedra.
V primerjavi s preteklo generacijo lahko način turbo v Sandy Bridgu poleg samodejnega navijanja procesnih jeder dvigne takt delovanja tudi grafičnemu procesorju, kar je nepričakovan plus. Zanimiva novost v grafičnem procesorju je tudi vgrajen strojni kodirnik videa h.264 in MPEG-2, s čimer Intel dviga zmogljivost svoje rešitve tudi v najpogostejših multimedijskih opravilih domačih uporabnikov. A to pospeševanje deluje le, če uporabljamo diskretno grafično kartico.

2. Novi nabor 256-bitnih multimedijskih ukazov AVX
Praktično v vsaki novi generaciji procesorjev so bili dodani tudi novi multimedijski ukazi, ki pospešijo pogosto uporabljane funkcije pri izračunih s plavajočo vejico. Letošnja novost AVX je preureditev obstoječih 128-bitnih ukazov v 256-bitne, torej dvakrat daljše. To bo dodatno pospešilo multimedijska opravila ter tudi vse aplikacije, kjer je veliko računskih operacij (finančne aplikacije, obdelava podatkov – stiskanje, izračuni kod …). Intel obljublja, da bodo ukazi AVX prinesli v vsakdanje delo še dodatne pohitritve glede na stare procesorje. Žal podpora zanje v sistemu Windows 7 še ni prisotna in se je lahko nadejamo konec februarja s servisnim paketom Windows 7 SP1.

3. Izboljšan način turbo (Turbo Mode 2.0)
Verjetno najopaznejša sprememba novih procesorjev je izboljšan način turbo. Poleg že omenjene zmožnosti navijanja tudi grafičnega dela, novi turbo omogoča navijanje tudi več procesnih jeder hkrati. Tu se gre zahvaliti novemu načinu dela, saj turbo po novem ne spremlja le energijske porabe procesorja, temveč tudi njegovo temperaturo. Tako lahko za do 25 sekund celo preseže energijski maksimum TDP in navije vsa procesna jedra ter s tem bistveno dvigne skupno procesno zmogljivost. Vse skupaj traja dovolj kratko, da še vedno ne povzroča neželenega prekomernega segrevanja.

4. Mikroarhitekturne izboljšave
Intel trdi, da so procesorji Sandy Bridge pri istem taktu ure približno 10−15 % učinkovitejši od procesorjev Westmere oz. Clarksdale iz trenutne ponudbe Core. Predvsem gre za izboljšave pri predvidevanju (branch predictor) ter pri izvajanju ukazovzunaj vrste (out-of-order). Sandy Bridge na vhodu pregleduje dvakrat več vhodnih ukazov ter jih pretvarja v operacije, ki jih izvaja šest izvršnih vej. Zmogljivost so podvojili praktično vsem izvršilnim delom, a hkrati niso povečali energijske porabe.

Tudi v pomnilniškem krmilniku so uporabili isti trik, z obstoječo širino so podvojili pretočnost pomnilnika. Glavni novosti sta sistemski agent ter krožna arhitektura, ki v navezi s skupnim predpomnilnikom LLC (last level cache) omogočata povečanje zmogljivosti in hkrati lažjo energijsko balansiranje porabe vseh komponent čipa (tudi grafike). Krmilnik za energijo lahko bistveno hitreje preusmerja in nadzira porabo, kar omogoča še nižje stopnje porabe in način turbo za več jeder procesorja ali grafiko. Posamezna jedra so lahko tudi popolnoma izključena ...

VEZNI NABOR

Intel je skupaj s procesorji Sandy Bridge predstavil tudi nov vmesnik LGA1155. Čeprav se od starega razlikuje za en sam kontakt (1156), pa procesorji/plošče med seboj niso združljivi. To pomeni, da za Sandy Bridge potrebujemo novo matično ploščo. K sreči Intel ni spreminjal položaja zatičev za hladilnike, tako da lahko vsaj tega obdržimo.

Novi vezni nabori imajo oznako 67, Intel je skupaj s prvimi procesorji začel prodajo dveh – P67 in H67, medtem ko bodo drugi prišli na trg med letom leta: H61, P67, Q65, QM67, HM67, HM65, B65, UM67, QS67, Z68, C202, C204 i C206.

Vezni nabori žal ne prinašajo velikega napredka, saj je edina novost vgradnja 6 Gb/s krmilnika SATA, a še tega le za dva kanala (dva diska), medtem ko za preostale štiri skrbi stari 3 Gb/s krmilnik SATA. In prav tu se je Intelu zataknilo tudi z odkrito napako (okvirček).

Žal vezni nabor 67 ne vsebuje podpore za USB 3, niti kaj več kanalov PCIE kot predhodnik, tako da so proizvajalci matičnih plošč primorani za podporo USB 3.0 še vedno uporabljati dodatne NEC-ove čipe. Čeprav je imela stara generacija veznega nabora Intel Express 55 eno najkrajših življenjskih dob (le 16 mesecev), pa je Intel že potrdil, da bo tudi naslednik Sandy Bridga, v 22 nm proizveden Ivy Bridge, ki bo prišel v prodajo v začetku leta 2012, deloval na nespremenjeni platformi. To pomeni, da bo življenjska doba novih (za zdaj problematičnih) plošč P67 in H67 vsaj dve leti …

Še dve posebnosti sta – navijanje procesorjev (odklenjenih seveda) za zdaj omogoča le P67, ki pa hkrati ne podpira izkoriščanja vgrajene grafike. Hkrati le P67 podpira tudi CrossFire in Nvidiin SLI (odvisno od matične plošče). To se bo spremenilo čez nekaj mesecev, ko bo Intel predstavil Z68, ki bo podpiral tako izkoriščanje vgrajene grafike kot navijanje.

Novost matičnih plošč, namenjenih procesorjem Sandy Bridge, je tudi naslednik več kot 20 let stare tehnologije BIOS-a. Novinec se imenuje EFI (Extensible Firmware Interface). EFI je pravzaprav miniaturni operacijski sistem z grafičnim vmesnikom in omogoča nastavljanje tako s tipkovnico kot z miško. Prednosti sta hitrejši zagon računalnika in podpora za zagon z diskov večjih od 2 TB. Žal EFIja ne bomo videli na vseh novih ploščah.

ZMOGLJIVOST V PRAKSI IN KONČNO MNENJE

V testih, ki smo jih izvedli v laboratoriju, smo odklenjeno različico procesorja Sandy Bridge Core i5-2500K spustili na 3 GHz ter ga z izklopljenim načinom turbo primerjali z najbližjim predstavnikom aktualne generacije Core i5-870 (2,93 GHz) s prav tako izklopljenim načinom turbo. V testih, ki so preizkusili le procesno zmogljivost, se je kmalu pokazala vsa moč nove arhitekture, saj smo v testu PCMark Vantage x64 dosegli več kot 20 % boljši rezultat (7.095 proti 8.694 indeksnih točk). To dokazuje, da so novinci zmogljivejši od predhodnikov tudi pri istem taktu ure.

Ob tem velja poudariti, da bomo v programih, ki bodo spisani na novo, tako da bodo izkoriščali nove ukaze AVX, razlike še večje (tudi do 50 %), hkrati pa novi procesorji že v izhodišču delujejo pri bistveno višjem taktu ure – in novi način turbo lahko vsa jedra ponese še višje, in to za dlje časa. Kot da ne bi bilo že vse to krasno, je poraba energije v novincih nižja, in to prav v vseh modelih.

Izbira je tako zelo preprosta – nove procesorje in platforme Sandy Bridge lahko le priporočimo, saj tudi cenovno pomenijo zelo ugoden nakup. Ali bo AMD-ju konec pomladi s svojo ponudbo uspelo obrniti priporočila, pa lahko za zdaj le ugibamo.

Komaj čakamo tudi prve prenosnike, temelječe na platformi Sandy Bridge, saj bodo bistveno močnejši, hkrati pa bodo ponudili daljšo avtonomijo in boljšo grafično zmogljivost. Intel je s Sandy Bridgom nedvomno zmagovalec! Vgrajena grafika (Intel HD Graphics 3000) se je po zmogljivosti ujela na približno isti ravni kot Nvidia 310M oziroma AMD Radeon 3200M. V tem rangu je tudi namizna diskretna grafika AMD Radeon HD5450 …

Moj mikro, marec 2011 | Jaka Mele |