AMD je konec preteklega leta končno predstavil prve procesorje iz družine Fusion, s katerimi napada segment manj zmogljivih namiznih računalnikov, prenosnikov in predvsem netbookov, kjer je do zdaj kraljeval Atom. AMD je predstavil svojo energijsko učinkovito platformo Brazos, ki jo dopolnjujeta dve družini procesorjev, Ontario in Zacate. Oba procesorja gradita na novi mikroarhitekturi x86, imenovani Bobcat. Arhitektura Bobcat je bila zasnovana popolnoma na novo, z zelo jasnim ciljem nasloviti mobilne naprave.

Zacate ima energijsko porabo 18 vatov, medtem ko je Ontario še varčnejši, saj ne presega 8 W. AMD bo letos z novinci uvedel tudi novo poimenovanje svojih modelov. Procesorji Ontario bodo imeli oznako serija C, Zacate pa serija E, oboji so proizvedeni v 40 nm.

Vsi novinci imajo seveda integrirano grafiko, ki strojno pospešuje DirectX 11, in so na voljo tako v eno- kot dvojedrnih različicah. Strojno pospešujejo tudi nekatere programe – že potrjeno Adobe PDF, Adobe Flash 10.2 in YouTubove videe, predvajanje HD-filmov (blu-ray do 1080p) in se tudi tako močno nagibajo proti izpolnitvi obljube o celodnevnem delovanju (povsod omenjajo 10 ur avtonomije).

V vsaki modelni družini sta za zdaj dva čipa, ki se med seboj razlikujeta po delovni frekvenci in številu jeder. Poleg porabe se razlikujeta tudi po zmogljivosti grafičnega čipa. Serijo E zastopata E-350 in E-240, prvi je dvojedrnik z 1,6 GHz, drugi pa enojedrnik z 1,5 GHz frekvenco jedra. Za grafiko skrbi 80 pretočnih procesorjev frekvence 500 MHz. Posamezno jedro ima 512 KB hitrega predpomnilnika.

V seriji C najdemo procesorja C-50 in C-30, ki porabita do 9 W, a njunih 80 grafičnih pretočnih procesorjev utripa pri le 280 MHz. Pomnilnika je ponovno pol megabajta na jedro. C-30 ima eno samo jedro (1,2 GHz), C-50 pa ima dve (1 GHz).

Sredi leta bo AMD poslal na trg še njihove zmogljivejše brate − procesorje iz serije A, do zdaj znane kot Llano. Ti bodo temeljili na novem jedru (Stars) in bodo v 2- in 4-jedrnih različicah namenjeni močnejšim netbookom in cenejšim prenosnikom. Zgrajeni bodo v 32-nm procesu.

NAMIZJE

AMD-jevo novo skrivno orožje se imenuje Bulldozer. Gre za novo mikroarhitekturo, ki je namenjena zmogljivejšim procesorjem na namizju in v prenosnikih. Zaradi Intelove afere z veznimi nabori, ki bo Intel predvidoma stala preko 700 milijonov dolarjev, bodo računalniki Sandy Bridge v množični prodaji šele proti koncu pomladi, kar daje veliko priložnost AMD-ju, ki zatrjuje, da bo do takrat nove procesorje za namiznike in prenosnike že spravil do trgovcev.

Bulldozer je naslednik dosedanje arhitekture K10. Bulldozer ni le prenovljen predhodnik, temveč je zasnovan popolnoma na novo od začetka. Arhitektura bo namenjena procesorjem z energijsko porabo od 10 do 125 W, torej lahko na njej pričakujemo tako mobilne, namizne kot strežniške procesorje.

Čeprav podrobnosti nove mikroarhitekture še niso znane, pa je javna skrivnost, da bodo namizni procesorji, zgrajeni na arhitekturi Bulldozer, na voljo v različicah od 2 do 8 jeder. Procesorji bodo proizvedeni v 32 nm procesu, za polno delovanje pa bodo potrebovali tudi nov vmesnik AM3+. A sočasno bodo ohranili združljivost z obstoječimi matičnimi ploščami AM3. Procesorji za namizne računalnike nosijo inženirsko ime Zambezi. Na voljo bodo tudi strežniški procesorji z imenom Valencia (štirikanalni krmilnik DDR3 in do 16 jeder).

Namizni procesorji Zambezi imajo po 2 MB hitrega L2 predpomnilnika na modul ter dodaten skupni 8 MB L3 predpomnilnik. V procesorje je integriran dvokanalni krmilnik DDR3, ki podpira pomnilnike do hitrosti 1866 MHz. Podobno kot procesorji Sandy Bridge bo tudi nova AMD-jeva arhitektura podpirala nov 256-bitni nabor ukazov AVX, strojno pa bo pospeševala tudi ukaze AES. Tudi AMD-jevi inženirji so si zamislili dinamično spreminjanje takta v odvisnosti od obremenjenosti – kar pomeni, da bo tehnologija AMD Turbo CORE zmožna inteligentnega navijanja vseh jeder sočasno in bo funkcionalno verjetno precej podobna Intelovemu načinu turbo.

Precejšnja novost je modularno delovanje jeder. Tako bo imel 8-jedrni Zambezi 4 module, vsak modul pa bo sestavljen iz dveh jeder, ki si bosta delili tudi omenjen del predpomnilnika. Tako operacijski sistem ne bo videl 8 jeder, temveč le 4 – a po AMD-jevih trditvah je notranje razporejanje ukazov na jedra učinkovitejše od zunanjega, predvsem pa se bo razlika opazila pri programih, ki niso pisani večnitno! O sami hitrosti Bulldozerjevih jeder še ni nič potrjenega, govori pa se o osnovni hitrosti 3,5 GHz ter skokih preko 4 GHz v načinu turbo.
Veselimo se že testa. Vse kaže, da bodo Zambeziji na trgu že aprila, in to v 6- in 8- jedrnih izvedbah! Male ptičice so nam namignile, da bo 8 jedrni Bulldozer 50 % hitrejši od trenutnih 6-jedrnih AMD-jevih procesorjev. Hkrati naj bi v večini testov prekašal ne le lanskoletne Intel Core i7, temveč tudi novega Sandy Bridge Core i7-2600K. A gre za nepreverjene govorice. Če se izkažejo za resnične, bo Intel zagotovo pohitel s predstavitvijo Sandy Bridga E …

PRIHODNOST

Govorice, da bo Intel zaradi znanih težav s Sandy Bridgom tega nepričakovano hitro upokojil in predčasno predstavil naslednika, na 22- m tehnologiji proizveden Ivy Bridge, ki bo vseboval tudi manjše arhitekturne popravke, so najverjetneje pretirane. A sočasno je Intel že javno razkril, da bo imel Ivy Bridge (v procesorjih za namiznike in prenosnike) vgrajeno podporo za DirectX 11, katere bistvena prednost je podpora vzporednemu procesiranju procesorskih in grafičnih jeder. Tudi zmogljivost grafičnega jedra bi morala biti podvojena (24 pretočnih procesorjev), najverjetneje pa bo v procesorju tudi namenski video pomnilnik (512 MB ali celo 1 GB nizkoenergijskega DDR2 s taktom 1066 MHz) ter širok 512-bitni pomnilniški krmilnik.

A verjetneje je, da bo Ivy Bridge prišel sredi 2012, Intel pa bo v vmesnem času, verjetno jeseni, ponudil osvežitev družine Sandy Bridge. O novincih, trenutno poimenovanih Sandy Bridge E, se še ne ve veliko, najverjetneje pa bomo tam našli tudi šest- in večjedrne procesorje, ki bodo konkurirali AMD-jevi ponudbi Bulldozerjev. Novinci bodo, če verjamete ali ne, spet temeljili na novem vmesniku LGA 2011 (kar dokončno pomeni konec LGA 1366) ... Hkrati bi se utegnil pojaviti tudi nov vezni nabor, ki bi prinesel Intelove tehnološke novosti (obljublja jih za letos) – predvsem imamo v mislih komunikacijski kanal LightPeak. Nanj smo se spomnili predvsem zaradi Intelovega ignoriranja USB 3.0, kar mnogi vidijo kot Intelovo pripravo terena za svojo komunikacijsko rešitev LightPeak, ki je bila prvenstveno namenjena delovanju preko optičnih povezav, a bo sprva delovala tudi preko bakra. LightPeak bo že na začetku ponujal z USB 3.0 primerljivo prepustnost, ki pa jo lahko v naslednjih letih preprosto tudi do podeseterijo.

Tudi AMD se pripravlja na prihodnost. Odločili so se, da bodo sledili Intelovi strategiji »tik-tak« in vsako leto prenovili svojo mikroarhitekturo. Za 2012 je tako načrtovan »izpopolnjen Bulldozer« za 2013 pa »Bulldozer naslednje generacije«.

Hkrati ne stavijo vsi na x86. V Nvidii so prepričani, da se bomo s prehodom na ARM končno znebili neučinkovitosti arhitekture x86 na področju namiznih računalnikov. Sprva bo Nvidia ponudila svoje na ARM temelječe procesorje strežniškim okoljem. Namizni računalniki pridejo na vrsto šele v 2013. Ali se bodo uresničile napovedi, da bo ARM postal novi standard namesto x86, bo pokazal čas …

Vse kaže, da se bodo že v bližnji prihodnosti računalniki preobrazili v fizično precej manjše in prenosnejše naprave, ki bodo omogočale večdnevno uporabo z dolgo avtonomijo. Seveda je glavno vprašanje, kaj se bo zgodilo z vso programsko opremo, napisano le za arhitekturo x86? ARM najverjetneje ne bo imel dovolj procesne moči za emulacijo x86, prek katere bi lahko omogočal združljivost za nazaj, podobno kot je ob prehodu s čipov PowerPC na Intelove čipe storil Apple.

A Intel vsekakor ne bo stal križem rok. Na raznih predstavitvah lahko že vidimo več deset- in celo tisočjedrno izvedenko procesorja, kjer ima vsako jedro svoj kos hitrega predpomnilnika. Govori se tudi o 3D-strukturi prihodnjih procesorjev in celo o uporabi drugih primernejših materialov (namesto silicija) za njihovo izgradnjo.

Moj mikro, marec 2011 | Jaka Mele |