Zanimivo je, da procesorji zopet prihajajo v ospredje. A drugače kot pred nekaj leti, ko se je bila vojna za megaherce in se je industrija obrnila v smer vgradnje več vzporedno delujočih jeder v procesorsko ohišje, vse kaže, da se bo tokrat boj proizvajalcev procesorjev bil v mobilnih napravah – pametnih telefonih in tablicah.
In res je ločnica med procesorji, namenjenimi klasičnim računalnikom ter manjšim pametnim napravam, začela bledeti s prihodom poceni ultraprenosnih računalnikov oziroma netbookov. Takrat so proizvajalci procesorjev z Intelom na čelu predstavili spremenjene arhitekture, okrnjene oziroma bolje rečeno, drugače zasnovane čipe, ki jih je odlikovala predvsem nizka energijska poraba. Tako je nastal Intelov Atom, ki verjetno poganja 95 % vseh prodanih netbookov. Njegova prednost je ohranjanje združljivosti z naborom ukazov x86, na katerem temeljijo najbolj razširjeni operacijski sistemi v osebnih računalnikih, kar omogoča, da tudi v teh malih in poceni prenosnikih poganjamo različice sistema Windows in, še pomembneje, vse aplikacije, ki jih poznamo iz namiznih računalnikov…
A nato so prišle tablice, za katere so bili Atom in podobni še vedno energijsko prezahtevni ali pa se preprosto niso ujeli s pravim operacijskim sistemom. V mesecih po Aplovem iPadu smo namreč videli kar nekaj poskusov izdelave tabličnih računalnikov na platformi Intel Atom, in čeprav avtonomija verjetno ne bi bila rekordna, bi strojno gledano to celo delovalo, a problem je bil na programski strani. Windows 7 je bil preprosto preobsežen in premalo optimiran za delo na tako skromni strojni opremi, starejši XP pa ni imel primernega vmesnika za računalnike, ki jih krmilimo prek dotika zaslona … In tako se na tej fronti čaka, v vmesnem času pa procesorje prodajajo specializirani proizvajalci – na osnovi ARM jih proizvaja Apple sam, kot za svoje izdelke tudi Samsung in drugi, kot so Qualcomm, Texas Instruments ...
Tretji tip naprav, kjer se proda vedno več procesorjev pa so pametni telefoni. Pri teh je zahteva po energijski učinkovitosti še večja, saj gre za fizično še precej manjše naprave od tablic, kar pomeni tudi, da je prostor za akumulator še toliko skromnejši – avtonomija pa mora biti praviloma daljša od tiste pri tablici, in trajati vsaj en dan.
Bitke med proizvajalci na področju procesorjev tako trajajo, in prav to leto bo glede tega še zelo zanimivo. Intel, ki trenutno drži krono in z velikim naskokom večinski tržni delež (okoli 80 %) v svetu procesorjev za namizne računalnike, prenosnike in netbooke, se pospešeno pripravlja tudi za vstop na področje procesorjev za tablice in pametne telefone (sistem Medfield na čipu). A ne počiva niti AMD. Čeprav je podjetje v preteklih letih doživelo veliko pretresov (ob nakupu drugega vodilnega proizvajalca grafičnih procesorjev ATI se je prezadolžilo, sočasno jih je Intel presenetil s svojim poskočnim procesorjem Intel Core, s katerim je zadnja štiri leta prevzel vodstvo na namizju. Kar pomeni, da so AMD-ju prihodki padli, zato je bilo podjetje prisiljeno odprodati svoje proizvodne tovarne. Prav te dni zaključuje razvoj svoje naslednje generacije procesorjev Bulldozer. V njej ima pripravljene procesorje tako za namiznike, prenosnike, strežnike in končno tudi konkurenčne procesorje za netbooke!
Intel je s svojim proizvodnim procesom (tehnologija izdelave procesorjev) že tradicionalno 12 do 18 mesecev pred konkurentom AMD. To pomeni, da imajo določene prednosti, ne glede na dovršenost same mikroarhitekture. Drobnejši ko je proizvodni proces, finejše je izdelan procesor – hitreje lahko deluje, manj energije porabi in manj se greje. Trenutno Intel že slabo leto uporablja 32 nm proces izdelave, ki pa ga danes že obvladujejo tudi konkurenčni proizvajalci procesorjev (TMSC, Globalfoundries, UMC). A Intel že za konec leta pripravlja množični zagon proizvodnje novih procesorjev v 22-nm procesu! Roko na srce – nanj se morda hitreje kot v preteklih letih pripravljajo tudi omenjeni tekmeci, tako da se utegne prednost zmanjšati.
Je prihodnost ARM?
Največja napoved, ki utegne ARM zapeljati na zemljevid množičnih uporabnikov, se je zgodila zgodaj letos, ko se je v ta tabor premaknil tudi dosedanji vodilni proizvajalec grafičnih procesorjev Nvidia. Čeprav se že leta šušlja, da Nvidia pripravlja svoj procesor, smo vsi pričakovali čudež (Nvidia nima licence za proizvodnjo procesorjev x86, in nekaj časa se je govorilo, da bi jo lahko dobila z nakupom podjetja VIA, a tega očitno ni dovolil Intel). A Nvidia, vse kaže, le ne bo vstopila v svet x86, saj je napovedala, da bo svoj prihodnji procesor Tegra 3 (kodno ime Denver) izdelala na osnovi prihajajočega jedra ARM Cortex A15MP in da bo v enem procesorju 1−4 jeder. Seveda bodo dodali svoje integrirano grafično jedro GeForce, procesor pa bodo odlikovali precejšnja zmogljivost, neverjetno nizka poraba energije in predvsem nizka cena.
Procesorji ARM se s procesorji x86 ne morejo primerjati po zmogljivosti, a velja tudi obratno – tudi x86 se ne morejo primerjati z ARM-i po nizki energijski rabi. In ker lahko licenco za proizvodnjo procesorjev ARM za pravi denar dobi vsakdo, ne preseneča, da je v letu 2010 ARM po številu prodanih procesorjev za več kot desetkrat prehitel prodajo procesorjev x86. Velika prednost ARM-a je tudi ta, da lahko podjetja osnovo ARM nadgrajujejo s svojimi ukazi in sploh procesorje prilagajajo po svojih željah in potrebah, medtem ko je nabor ukazov v svetu x86 zabetoniran, z izjemo ducat multimedijskih razširitev vsaki dve leti. Zaradi ekonomije obsega ter predvsem nizkih razvojnih stroškov so procesorji ARM tudi bistveno cenejši od konkurentov x86 in analitiki napovedujejo, da se bo v letu 2014 prodalo že preko 9 milijard procesorjev ARM (lani 4 milijarde). Za primerjavo – v letu 2010 je bilo prodanih 570 milijonov procesorjev x86.
Dodatno je olje na ogenj prilil tudi Microsoft. Čeprav Microsoft in ARM sodelujeta že 15 let in ima Microsoft za to platformo razvit svoj operacijski sistem Windows CE, združljiv pa je tudi novi Windows Phone 7, je Microsoftova napoved na sejmu CES presenetila tudi analitike. Šef Steve Ballmer je napovedal, da bo prihajajoči Windows 8 delovali ne le na platformi x86, temveč tudi na platformi ARM. Pokazali so celo že delujoči Windows 7 na platformi ARM, poganjali pa so tudi različico pisarniškega programa Word za ARM.
Intel z dogajanjem vsekakor ne more biti zadovoljen, saj kaže, da se zloglasna naveza WIntel bliža koncu. Microsoft po drugi strani ne more drugače, kot da ponudi svoj operacijski sistem za vse množičnejše tablične računalnike in pametne telefone, ki uporabljajo ARM. A tudi Intel se ne bo pustil zlahka, saj namerava letos in v letu 2012 predstaviti več ARM-u konkurenčnih čipov ter napasti tudi ta del trga. Prodajne številke so namreč mamljive, in če kdo ima dovolj sredstev, da vstopi še na ta del trga, je to zagotovo Intel.
Moj mikro, marec 2011 | Jaka Mele |
