Napredek v tehnologiji ni vedno pravično razdeljen. Ljudje z denarjem imajo več možnosti za dostop do novih tehnologij, kar jim omogoča večjo kakovost življenja in še več bogastva. Žal pa je tako, da vojne so in bodo gonilna sila razvoja. Internet je bil razvit zaradi bojazni pred jedrskim napadom med hladno vojno in potrebe, da v tem primeru preživijo sistem nadzora in upravljanja družbe. Najnaprednejše informacijske tehnologije so bile razvite v vojaških razvojnih laboratorijih in agencijah ter so postopoma prehajale tudi v civilno sfero.

Svet to zanika, a nove tehnologije vodijo v večjo socialno in ekonomsko delitev. Pred leti je bil zahod pol samohvale, da bo dostop do interneta revnim afriškim kmetom omogočil prodati svoje pridelke po višjih cenah, kar se je izkazalo za popolno neumnost. Morda Afričani celo vedo, po koliko mi kupujemo njihove pridelke, a jim to dosti ne pomaga, saj jih še vedno prodajajo poceni lokalnim odkupnim centrom. Letošnje arabske revolucije povezujejo z družabnimi omrežji, ki so nedvoumno izum zahodnega sveta, skoraj da trdijo, da če teh ne bi bilo, ne bi bilo tudi ljudi, ki jim je bilo vsega zadosti. Omrežja so sicer res pomagala pri organizaciji upora, vendar bi do njega prišlo, tudi če jih ne bi bilo.

VPLIV INFORMACIJSKE REVOLUCIJE

Kljub vojaškemu pedigreju se je internet razvil v obliko omrežja za svobodno pretakanje informacij, ki si ga ne lastijo in ga ne nadzorujejo države ali zasebna podjetja. Tega si eni in drugi močno želijo, zato je tako imenovana nevtralnost interneta stalno na udaru. Prost pretok informacij je prinesel bogastvo, a tudi umiranje na obroke vsem drugim, ki ga niso znali ali mogli sprejeti. Nemogoče se je upirati tehnološkim spremembam. So ljudje in podjetja, ki še vedno enako kakovostno oziroma uspešno živijo brez interneta in mobilnega telefona, vendar se okolje okoli njih spreminja. Poslovanje se vrti okoli konkuriranja drugim, tehnologije pa so vzvod za doseganje prednosti. In kot smo že zapisali, tehnologija lahko privede do odtujenosti, če ni široko razpršena v družbi. Koncentracija tehnologij v rokah bogatih in močnih (prav temu smo priča zadnja leta) tem omogoča, da obvladujejo in si podredijo prebivalstvo, nam vsilijo težje življenjske razmere in manj socialnih pravic? Kakšen je oziroma bo družbeni vpliv tehnologi, je zatorej še težko oceniti. Po eni strani, kot kaže arabski primer, lahko pričakujemo pozitiven vpliv na družbo, vendar si ne moremo v celoti zatisniti oči pred grožnjo večjega nadzora nad ljudmi.

Določen družben vpliv pa je informacijska revolucija že imela. Ker je v informacijah moč, internet pa je povezal svet in vsaj malo izbrisal pomen državnih mej, se je delovno intenzivna industrija preselila v države s poceni delavci. Tam smo zato priča selitvi prebivalstva s podeželja v mesta in rast slednjih v metropolise. Na Zahodu pa gre za obrnjen proces. Ker informatizirani stroji, roboti in druge informacijske tehnologiji zmanjšujejo potrebo po delavcih, ti nimajo več dela, nezaposlenost pa raste. Se bo zato obrnila pot selitve prebivalstva in se bomo državljani razvitega sveta primorani seliti na podeželje?

Toliko na splošno o vplivu tehnologij na družbo. Informacijska revolucija poteka zadnjih trideset let, recimo od leta 1981, ko je IBM predstavil prvi osebni računalnik. V tem času smo bili priča veliko tehnologijam in inovacijam, ki so imele ali pa imajo vpliv na naše življenje, s tem pa tudi širše na družbo. Čez pet let bo še kakšna nova, saj se informacijska revolucija noče zaključiti.

Mobilna telefonija 3G
Na prvi pogled bi dejali, da je tretja generacija mobilne telefonije le nadaljevanje prejšnjih generacij in da uporabnikom, ali pa vsaj večini, ni spremenila življenja. Tehnologija je veliko obetala, spomnimo se le, koliko denarja so bili pripravljeni plačati operaterji za licence. Tehnološko gledana pa je 3G za mobilna omrežja enako, kot je bila za stacionarna tehnologija ADSL. Mobilni internet je šele zaradi te tehnologije zaživel, prenos podatkov prek mobilnih omrežij raste iz leta v leto, razlog lahko poiščemo tudi v vzponu pametnih telefonov. Leta 2010 je bilo »mobilno« preneseno trikrat več podatkov, kot jih je vseboval ves internet leta 2000. Mobilno delo bi brez 3G in izpeljanih tehnologij nemogoče.

Adobov Flash
Čeprav ga Steve Jobs ne mara in ga opisuje kot relikt preteklosti, ki ga bo zamenjal HTML5, pa je vseeno Flash odpravil slabosti jezika HTML in omogočil programerjem, da v svoje spletne strani uvedejo zvok, video in interaktivne elemente. Leta 1996 ga je predstavilo podjetje Macromedia, to pa je leta 2005 kupil Adobe.

ADSL
ADSL pomeni začetek širokopasovnega interneta po bakrenih vodnikih. Pred tem smo bili, kar zadeva dostop v internet, v kameni dobi. Žal pa je prinesel asimetrijo hitrosti, mnogo hitreje v smeri do uporabnika kot v obratni smeri, kar je danes čedalje ožje grlo. Razvoj tehnologije v smeri ADSL2, še bolj pa razvoj in vpeljava tehnologij VDSL, je asimetrijo na papirju ukinil, vendar so operaterji tisti, ki tega ne razumejo in še vedno za simetrične pakete zahtevajo več denarja kot za asimetrične. Slabosti tehnologij xDSL pozna vsak, katerega dom je daleč od operaterjeve centrale, zaradi česar ne more dobiti večjih hitrosti prenosa podatkov. Že sam obstoj pa vsaj do neke mere upočasnjuje investicije v gradnjo optičnih omrežij, za katere vemo, da so edina prihodnost internetnih priključkov.

AdWords
Oglaševanje s ključnimi besedami je izumilo podjetje PPC (Pay Per Click), ki ga je prevzel Yahoo, vendar je šele Google idejo spremenil v molzno kravo (28 milijard dolarjev letno). Klasično spletno oglaševanje je pomenilo, da so oglaševalci plačali vnaprej za oglas v obliki pasice (banner) na spletnih straneh in upali, da ga bo videlo dovolj obiskovalcev. Oglaševanje z besedami omogoča, da oglaševalec oblikuje oglas, ki se pojavi poleg rezultatov iskanja iskalnega niza, ki vsebuje besede, s katerimi je svoj oglas opisal oglaševalec. Ta tudi za oglaševanje ne plačuje vnaprej, temveč plača le za vsak klik oglasa, torej le, če se uporabnik odloči prebrati oglasno sporočilo. To je pomenilo revolucijo v spletnem oglaševanju, saj sistem lahko uporablja vsak, mora le pametno izbrati ključne besede in tem prilagoditi oglaševanje in spletne strani. Ima pa sistem tudi slabost. Ker oglaševalec plača le za klik, so v veliki prednosti ponudniki spletnega mesta za oglaševanje z milijonskim obiskom (predvsem Google), mali, katerih vsebina je lahko prav tako zanimiva, pa ne dobijo oglaševalskega denarja. Večji postajajo še večji, manjši pa izumirajo.

Spletna trgovina App Store
Apple je tržnico z aplikacijami predstavil leta 2008 skopaj z iPhonom 3G. Danes se nam bo morda slišalo smešno, da prvi iPhone ni dovoljeval nalaganja aplikacij neodvisnih razvijalcev. Applova tržnica je bila prva pomembnejša spletna trgovina s programsko opremo za pametne telefone, ni pa bila prva, saj so podobne zadeve obstajale že prej. A ne v taki obliki in zagotovo ne s toliko podpore. Sledili so še drugi, tako da imamo danes tržnice za vse pomembnejše »telefonske« operacijske sisteme (Android, Windows Phone 7, Blackberry). Koncept se počasi širi tudi na druga področja. Applova tržnica za računalnike Mac (osX) že deluje, nekaj podobnega pa obljublja tudi Microsoft za sistem Windows 8.

BASIC
S programskim jezikom BASIC (Beginner's All-purpose Symbolic Instruction Code) se je svoje obrti učilo veliko programerjev, ki so danes v najboljših letih. »Napisali« so ga kot jezik za učenje programiranja, svoja najlepša leta pa je preživel v hišnih računalnikih. Pozneje so ga izrinili boljši programski jeziki. Ravno Basic pa je zakrivil nastanek Microsofta. Bill Gates in Paul Allen sta leta 1975 napisala različico Basica za hišni računalnik Altair 8800, nadaljnja njuna zgodovina pa nam je dolgo poznana. Microsoftov Visual Basic 3 pa je omogočil ljudem, da sami pišejo programe za sisteme Windows.

Moj mikro, oktober 2011