Črtna koda
Američana Joe Woodland in Bernard Silver sta leta 1949 oblikovala črtne kode za hitrejše prepoznavanje in plačevanje blaga v trgovinah. Črtno kodo sestavljajo tanjše in debelejše črno-bele črte, ki jih je mogoče optično prebrati. Danes ni izdelka, na ovitku katerega ne bi bilo te kode. Predvideva se, da dnevno na svetu »preberejo« pet milijard kod, poleg laserskih skenerjev pa jo znajo z ustreznim programom in fotoaparatom prebirati tudi pametni telefoni. Kljub relativni starosti in novim sistemom optičnih kod, ki, mimogrede, na enaki površini hranijo več informacij, ne kaže, da bi šle črte kode kmalu v pozabo.

Digitalni projektorji
Projektorji, ki so omogočili prikaz slike na platnu (ali steni) so bili nekoč velike, drage in hrupne naprave. Bistven napredek je bil dosežen s preskokom z analogne (CRT) na digitalno tehnologijo, ko so se pojavili projektorji z zaslonom iz tekočih kristalov. LCD in tehnologija DLP sta omogočili, da so današnji projektorji majhni, kompaktni in tudi cenejši. Postali so tako majhni, da jih vgrajujejo v fotoaparat (Nikonov kompaktni fotoaparat).

Domači tiskalniki
Brizgalni tiskalniki so za domače uporabnike postali uporabni takrat, ko so postali dovolj poceni, da so si jih lahko privoščili. In to kljub dejstvu, da jih danes prodajajo po načelu »dali ti bomo poceni napravo, da boš pozneje zapravil bogastvo za barvilnike«. Zelo hitro so »uničili« matrične tiskalnike, laserski tiskalniki pa šele zadnja leta prodirajo v domove. Zanimivo pa je, da je brizgalna tehnologija na podlagi segrevanja črnila znana že od leta 1981.

eBay
Amazon in eBay sta pionirja spletnega nakupovanja. eBay je zagnal spletne dražbe, kjer cene izdelka zelo neposredno oblikujeta ponudba in povpraševanja. Čeprav so spletne dražbe danes v zatonu in je na voljo veliko spletnih trgovinah, pa je e-trgovina spremenila načine kupovanja. Čeprav nekaterih stvari kljub napovedim še vedno ne kupujemo prek spleta, raje se prej nakupom usedemo v avto, namesto da bi čakali, da nam ga pripelje poštar, so tudi take, ki jih kupujemo skoraj izključno prek spleta.

Elektronka
Vakuumska cev je bila predhodnik tranzistorja, elektronsko stikalo na prvi pogled zelo podobno žarnici. 17.400 elektronk je sestavljalo ameriški vojaški računalnik ENIAC leta 1946. Skoraj povsod so jih izrinili tranzistorji, razen na zelo nišnih področjih, kot so ojačevalci (za glasbene stolpe ali instrumente). Dejstvo pa je, da so elektronke omogočile razvoj elektronskih računalnikov.

Elektronsko črnilo
Spreminja naše bralne navade, čeprav gre za eno od oblik zaslona. V e-bralniku knjig imamo lahko sočasno veliko knjig, kar je velika prednost, ko želimo na dopustu prebrati kak meter literature. Tehnologija zaslona, ki temelji na premikanju pigmenta v notranjosti »pike« ima kljub slabemu odzivnemu času in dejstvu, da je večina bralnikov črno-belih, tudi prednosti. Porabi manj energije in dlje deluje z enim polnjenjem baterij, in več ko je svetlobe v okolici, lažje je brati. To pa zato, ker gre za refleksivni tip zaslona, zasloni v pametnih telefonih in tablicah pa so aktivni.

E-pošta
Če vam je všeč ali ne, e-pošta je spremenila svet. Je gonilna internetna storitev vse od začetka šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je pojavila. Prav smo zapisali, saj ni izumitelja, ki bi si prilaščal slavo zanjo – veliko ljudi je nekaj poskušalo, dokler ni Ray Tomlinson predlagal oblike pošte, kot jo poznamo danes. Izumil je namreč »afno«, ki loči naziv uporabnika od internetne domene.

Facebook
Veliko zanimivih stvari je nastalo zato, ker se je »piflar« hotel prikupiti dekletom. Legenda pravi, da je Zuckerberg razvil Facebook ravno iz tega vzgiba, čeprav je tu še zgodba dvojčkov Winklevoss, ki trdita, da je ideja njuna, Zuckerberga pa da sta le najela, da jo pretvori v program. Danes je Facebook največje družabno omrežje med številnimi, ki omogočajo isto. Da se ljudje med seboj povezujejo neodvisno od svoje lokacije. In da se razburjamo, ker nam vdirajo v zasebnost.

Format JPEG
Potreba po stikanju podatkov se je pokazala zaradi omejitev računalniških sistemov, bodisi je šlo za prepočasne komunikacijske kanale bodisi za prenosne medije z malo prostora. Na voljo je veliko algoritmov, tudi boljših, vendar je format JPEG postal daleč najbolj uporabljan, pa čeprav je bil prvič predstavljen že leta 1992. Njegova prednost je sposobnost stisniti sliko v majhno datoteko, ne da bi zato ta postala neprepoznavna, pri čemer lahko sami nastavimo stopnjo stiskanja. Če je MP3 sinonim za glasbene datoteke, je JPEG sinonim za fotografije.

Gibki disk
Disketa (gibki disk) se nam danes zdi relikt preteklosti, a ko so jo iznašli, je omogočila enostaven prenos podatkov (in programov) iz enega računalnika v drugega. Prvo 8-palčno disketo je leta 1971 izdelal Alan Shugart iz IBM-a, zmogla pa je shraniti okoli 80 KB podatkov. Do leta 19981 so se diskete zmanjšale na velikost 3,5 palca in imele prostor za 1,44 MB podatkov. Še vedno so navidezno prisotne kot ikone za funkcijo »shrani« v veliko današnjih programih. Prvi izdelovalec računalnikov, ki v računalnik ni več vgrajeval pogonov za gibke diske, je bil Apple leta 1998.

Googlov iskalnik
Bili so iskalniki v rani zori spleta, a le Google je postal sinonim za spletno iskanje. Danes ne rečemo, da poiščemo podatek, temveč da ga »pogooglamo«. Okoli leta 2000 je Google, podjetje ustanovljeno dve leti prej, predstavilo algoritem razvrščanja strani (PageRank), ki pomeni prelomnico v spletnem iskanju. Kljub kritikam na njegov račun algoritem razvršča najdene strani glede njihovo pomembnost – število in uvrstitev strani, ki so povezane z njo. Za Googlov velja še ena posebnost, da je ves čas obdržal minimalistično spletno podobo.

GPS
Globalni navigacijski sistem GPS je v začetku devetdesetih let zgradila ameriška vojska za svoje potrebe. Šele nekaj let pozneje ga je ponudila civilni sferi, vendar ga je lahko po potrebi motila, kadar koli se je spustila v vojaške akcije, zato je bila lahko določitev položaja umetno zelo napačna. Danes GPS srečamo v skoraj vsaki mobilni napravi, in ne le v funkciji navigacije, profesionalne naprave, povezane z referenčnimi postajami na Zemlji, pa uporabljajo za zelo natančne meritve.

Grafični uporabniški vmesnik
Grafični uporabniki vmesnik z okni, ikonami in kazalcem na zaslonu je nastal v računalniku Xerox Alto. V tistem času je bila to revolucionarna rešitev, saj pred tem ni obstajalo nič vsaj približno podobnega. Vsi operacijski sistemi so imeli namreč ukazno vrstico, kamor smo ukaze vpisoval črko po črko. Ideja je bila očitno tako dobra, da so jo vsi kopirali − Apple, Microsoft …

Neposredno sporočanje
Morda se vam bo zdelo, da je neposredno sporočanje (instant messaging − IM ) ne tako stara oblika komunikacijskega sistema, vendar je poznan že od leta 1960. Svoj pot med uporabnike je začel leta 1990, ko je AOL prestavil svoj sistem neposrednega sporočanja. Ni pa ta izrinil e-pošte, kot so napovedovali. Neposredno sporočanje je še vedno uporabna zadeva, dosegljiva tudi v pametnih telefonih, saj je komunikacija med dvema uporabnika, ki sedita vsak za svojim računalnikom, preprostejša od pošte.

iMac
Steve Jobs se po nekajletnem izgnanstvu vrne v Apple in prvi omembe vreden izdelek izpod njegove taktirke je bil iMac, predstavljen leta 1998. Gre za prvi računalnik, narejen po konceptu vse v enem, elektronika je bila v ohišju monitorja, bil je privlačne oblike in ni imel gibkega diska. Tega je zamenjal pogon CD, prav tako pa je to prvi računalnik z vgrajenim vmesnikom USB.

iPad
Tablični računalnik iPad ni bila prva tablica, saj je nekaj podobnega že leta 1993 predstavil Fujitsu. In pogorel. Podobno velja za Microsoftov koncept tabličnega osebnega računalnika. Apple je tako kot mnogokrat v zgodovini znal izbrati pravo kombinacijo zanesljivih tehnologij in jih zapakiral v komplet, ki so ga uporabniki sprejeli. Gre za ekosistem, in ne za kos strojne opreme, in kot celota ravno Applov najbolje deluje.

Kalkulator
Danes ga skoraj ne uporabljamo, razen če ne gre za aplikacijo v pametnem telefonu (tablici) ali program v operacijskem sistemu. Ko pa se je pojavil, še ni bilo računalnikov, omogočil pa je, da so običajni ljudje lahko hitro izračunali tudi kak zahtevnejši matematični račun.

Kodna tabela ASCII
»American Standard Code for Information Interchange« oblikovan leta 1963 je bil prva kodna tabela za zapis alfa-numeričnih simbolov (črke, številke, znaki). Poenostavil je prenos podatkov iz sistema v sistem, vendar ker je bil ameriški, v originalu ni podpiral naglašenih črk, niti znakov za valute, z izjemo dolarja. Šele leta 1991 so oblikovali naprednejši sistem Unicode.

Krmilna palica (joystick)
Primer kako se tehnologija, razvita za vojaške potrebe, konkretno za upravljanje vojaških letal (prvega so izdelali Nemci leta 1944), v preprostejši obliki preseli v civilno sfero. Krmilna palica pretovori fizične premike v digitalni signal, bila je tudi eden prvih dodatkov za prve IBM-ove osebne računalnike in je prinesla revolucijo v industrijo računalniških iger.