Lanska arabska pomlad, nato pa protesti v Londonu in pozneje gibanje za zaprtje Wall Streeta so pokazali, da je internet močno orodje za organizacijo in koordiniranje velikih protestov. Tega so se zavedeli diktatorji, pa tudi demokratično izvoljeni politiki v demokratičnem svetu. Obojim je skupna želja po »gumbu« (angl. internet kill switch), s pritiskom katerega bi v izrednih razmerah lahko izklopili internet. Razlike so le v definiciji teh »izrednih razmer«.
Najdlje naj bi šla Indija, ki po nekaterih informacijah tak »gumb« že ima. Zaradi narave interneta ne gre za centralno točko, mehanizem, ki bi lahko izklopil internet, temveč za zbirko ustreznih zakonov, ki izklop interneta dovoljujejo, ter pravil, kako izklop sprožiti. Edini, ki imajo moč državljane izklopiti iz interneta, so njihovi ponudniki dostopa (ISP). Več ko je teh, težje je tak sistem zgraditi. Zato je ekonomska usmeritev izrivanje malih operaterjev s trga, dokler ne ostane nekaj velikih, ki v celoti nadzirajo ponudbo elektronskih komunikacij državam v korist. Manj velikih operaterjev, ki so dokazano tudi bolj dovzetni do zahtev državnih organov, država namreč lažje nadzira. Če politiki sprejmejo zakon, v katerem piše, da mora ponudnik dostopa v internet v svoj sistem vključiti mehanizem za izklop »državljanov«, bodo ti, torej ponudniki, tudi ubogali. Na začetku neradi, ko pa jim bo država obljubila povrnitev škode, ki bi lahko v primeru izklopa nastala, ali pa zagrozila z izgubo dovoljenja, pa bodo manj nergali.
Ni pa nujno, da vlada zahteva od operaterjev, da internet izklopijo v vsej državi in vsem. Internet in mobilne komunikacije lahko nehajo delovati le na »kritičnem« področju države, podjetja pa niso prizadeta. Vse je odvisno od tega, za kakšen ukrep se v kritičnih situacijah država odloči. Tehnično je vse to mogoče, vprašanje pa je, kako zapleteni so sistemi, ki bi jih morali operaterji vključiti za izklop interneta, da ne bi prišlo do okvar njegove opreme.
V večini držav, kjer poznamo svobodni internet, gumba za njegov izklop, vsaj po prepričanju večine, ni. Se pa vrstijo razprave, da bi ga morali narediti. Nasproti seveda stoji civilna družba, ki temu močno nasprotuje, prav tako pa je proti tudi javno mnenje. Vemo pa, da se to lahko spremeni. Potreben je le še en terorističen napad in sum, da ga brez interneta ne bi mogli izvesti, pa bo ta tema spet na dnevnem redu. Splošnega gumba za izklop interneta v neki državi morda nikoli ne bo. Prej bomo verjetno videli zakon, ki bo od operaterjev zahteval izklop interneta tistim uporabnikom, ki bodo obtoženi spletnega piratstva. Kar pa je s stališča tistega, ki so ga izklopili, enako, kot če bi izklopili ves internet.
Podmorski kabli, ozka grla
Devetindevetdeset odstotkov podatkovnega prometa med državami potuje prek podvodnih kablov. Od lani je na voljo zemljevid z natančnimi lokacijami kablov, ki prikazuje, kako hitro je mogoče določene regije sveta odklopiti iz interneta zaradi posledic naravnih nesreč ali zaradi namernega dejanja. Na zemljevidu hitro vidimo pomen nekaterih kablov. Na primer dveh podmorskih kablov, ki povezujeta Afriko s svetom. Kabel, ki povezuje Španijo in Portugalsko, znan kot SAT2, deluje že od leta 1993. Kabel SAT3, ki povezuje Indijo in vzhodno Afriko, pa je v uporabi šele nekaj časa. Kabla sta izrednega pomena za razvoj Afrike in njeno približevanje zahodnemu svetu. Podoben zemljevid najdete tudi na spletni strani www.cablemap.info.
V preteklosti smo že bili priča poškodbam podvodnih kablov. Nedavno je ladja pred Aleksandrijo s sidrom pretrgala kabla, ki Azijo povezujeta z Evropo. Spomnimo se, da je bil to tedaj velik problem, saj se je po nekaterih podatkih zmogljivost internetnih povezav Azije s svetom zmanjšala za 75 odstotkov. Leta 2006 je podvodni plaz prekinil devet kablov med Tajvanom in Filipini. Povezava je bila vzpostavljena šele čez nekaj tednov.
Na zemljevidu so z rdečo označeni kabli, ki so v uporabi, z rumeno pa načrtovane povezave. Še nekaj zanimivosti: najdaljši podvodni kabel povezuje Nemčijo z Južno Korejo. Dolg je 39 tisoč kilometrov, povezuje pa 32 držav. Največ podmorskih kablov je v Atlantskem oceanu, ti pa povezujejo Severno Ameriko in Evropo. Njihova skupno ocenjena prepustnost je več kot sedem trilijonov bitov na sekundo.
Moj mikro, Marec 2012 | Marjan Kodelja |
