V resnici je jasno in preprosto. Ob nakupu televizorja s sprejemnikom DVB-T zahtevate od prodajalca, da vam v specifikaciji televizorja pokaže DVB-T MPEG-4 (H.264 ali AVC) za sliko in AAC za zvok (ter MPEG-1 layer II). To je to, razne nalepke niso potrebne.

Ne bo pa nič škodilo, če izberete televizor, ki ima tudi razširitveno režo CI, kar pomeni, da boste lahko kadarkoli v prihodnosti sprejemnik z dokupom dodatnega modula nadgradili na katerega izmed bodočih standardov ter s tem zagotovili varnost nakupa.

Če kje najdete dokaj poceni TV z LED-protiosvetlitvijo, morda odločitev zanj ni slaba izbira, saj v povprečju tak TV porabi skoraj pol manj energije kot običajen enako velik. Na račun uporabe malih LED-diod se precej zmanjšata debelina televizorja in tudi samo segrevanje, oboje pa vpliva na videz in dizajn televizorja. Ker ga boste vseeno gledali kar nekaj let in ga imate za del pohištva … Če ima televizor debele robove ali pa so ti celo narejeni iz zelo odbojne, gladke, zloščene plastike, računajte na odboje svetlobe, ki so lahko moteči!

Med funkcijami, ki lahko navsezadnje pomenijo premik kazalčka na tehtnici na eno stran, lahko navedemo še osvetlitev ozadja za televizorjem v barvah kadra (kar za zdaj ponuja le Philips), vgrajen zapisovalnik oz. digitalni videorekorder, vgrajen senzor svetlobe (ki prilagaja svetilnost zaslona glede na to, ali ga gledamo ponoči ali pod močnim soncem), pozorni pa smo lahko še na hitrost preklapljanja med kanali, slovenske menije, zmožnost prikaza slike ob sliki (PBP) oziroma slike v sliki (PiP), preglednost daljinskega upravljalnika ter končno tudi na porabo elektrike (kjer presenetljivo še vedno najdemo velike razlike med proizvajalci).

Moj mikro, Maj 2010 | Jaka Mele |