Moji trije BlackBerryji, Jaka

Z BlackBerryjem sem se prvič srečal sredi četa 2007, ko je Simobil začel množičneje tržiti storitev BlackBerry in je takratni novi Vodafonov model telefona BlackBerry Curve 8700v prinesel na slovenski trg. Pred tem sem bil sprva uporabnik Nokie, nato pa kar nekaj telefonov Sony Ericssona, zadnji je bil P901 ... Nato pa prehod na BlackBerry.

Moram priznati, da mi je telefon sprva kar nekaj mesecev sedel na polici, saj se nisem in se mi ni uspelo. Saj veste, poskrbeti je treba za prenos vseh stikov v imeniku, vseh koledarjev, beležk. Skratka, veliko zapletenega sinhroniziranja. A sem se nekega dne le spravil in še zadnjič posinhroniziral takrat že razpadajoči P901 z Outlookom. Nato sem SIM-kartico prenesel v BlackBerry 8700v in vklopil telefon. Po nekaj minutah se je sistem naložil. Morda je bil celo hitrejši od zelo počasnega P901, a oba sta bila tam nekje, točneje, počasna. Vmesnik je bil popolnoma nov, predvsem pa že na prvi pogled na za zahtevnega uporabnika. Spustni meniji in veliko možnosti. To gotovo ni Nokia.

V PC sem naložil program BlackBerry Desktop Manager ter nastavil sinhronizacijo na Outlook. Priklopil sem telefon in zagnal sinhronizacijo. Odprlo se je okno, a še preden mi je uspelo prebrati, kaj je pisalo, je izginilo. O, super, sem si zabrundal v brado, spet se bom ves dan »zajebaval« s tem. Zaženem sinhronizacijo. Še enkrat isto. Nato le pogledam telefonski stik in vidim, da so v njem vsi podatki – vse zabeležke, opomniki v koledarju, stiki! Prvi trenutek »oho«, ki sem jih z BlackBerryjem nadaljeval še vrsto let! Sinhronizacija z Outlookom je bila tudi pozneje, ko je bil telefon veliko polnejši, izvedena v 10 sekundah, pri Sony Ericssonu pa ni nikoli trajala manj kot 3 minute. Neverjetno, kajne? Hitrost dostopa do e-pošte in zanesljivost delovanja BlackBerryja sta me vsekakor prepričala, k temu pa so pripomogle tudi mnoge sistemske nastavitve, ki so mi dajale vtis, da lahko kot napredni uporabnik nastavljam vse.

BlackBerry Curve 8700v sem konec leta 2008 zamenjal za nov, močnejši model Bold 9000, ki je kot eden prvih poslovnih telefonov prinesel tudi integracijo z GPS–om vgrajen wi-fi, še boljši fotoaparat, zmožen tudi videoposnetkov... Čeprav je malce zrasel v širino, je prinesel boljši zaslon in tipkovnico. Konec leta 2009 pa prehod na osvežen model Bold 9700, ki mi je od vseh še najbolj všeč, saj je še pohitril delovanje ter postal kompaktnejši. Kamera je 3MP, ima osvetlitev in samodejno ostrenje – tako fotografije zunaj kot videi so za silo že uporabni. Bold predvaja mnoge medijske datoteke, kar izkoriščam predvsem takrat, ko zasedem domači TV, otroci pa lahko gledajo risanko na sicer manjšem zaslonu telefona. Seveda pa je največja prednost BlackBerryja integracija z e-pošto. Uporabljam internetno storitev, kar pomeni, da v spletni vmesnik dodam poštne račune IMAP/POP3 (lahko Yahoo, Gmail, Hotmail in seveda tudi vse druge račune), ki jih ponuja BlackBerry. Tievi strežniki preverjajo vsako minuto ter vso novo pošto takoj porinejo v telefon. Hkrati tako pridem tudi do vseh prilog, ki jih BlackBerryjev strežnik na poti še pomanjša za velikost zaslona mojega telefona (seveda pa lahko zahtevam tudi povečano različico).

BlackBerryji iz množice telefonov izstopajo kot tisti pametnejši, saj določene stvari delajo po svoje, v ozadju se vidi premišljenost. Ker celotno storitev BlackBerry nadzirajo iz centrale, smo vsi uporabniki BlackBerryja deležni iste odlične storitve. Pri BlackBerryju mi je všeč delovanje baterije, saj mi telefon pri normalni (težki) uporabi zdrži 2–4 dni, hkrati pa je zame nepogrešljiva odlična fizična tipkovnica, kjer je v sili nastal tudi že kak članek objavljen v tej reviji.

A tako kot je Nokie sredi 2000-ih ujela konkurenca, tako tudi BlackBerry počasi najeda zob časa. Ne le da storitev BlackBerry vsak mesec uporabniki plačujejo dodatno, počasi dobivam občutek, da je RIM zaspal. BlackBerry izhaja iz poslovnega resnega telefona, a ko danes gledam pisane in igrive Androide, ki pa na področju e-pošte in internetnih servisov ne zaostajajo, hkrati pa so odprti in ponujajo več stokrat večjo izbiro aplikacij, se sprašujem, ali ni že čas za prehod... Telefoni z zaslonom, občutljivim na dotik, in predvsem večjim zaslonom so mamljivi zaradi odpiranja in uporabe spletnih strani (kar v BlackBerry vgrajenemu brskalniku še vedno povzroča precej težav), dodatnih aplikacij, multimedijske uporabe, boljših integriranih kamer. V naslednjih mesecih bom zato prešel na novi BlackBerry Torch (ta prinaša na dotik občutljiv zaslon, identično fizično tipkovnico, ki pa je tokrat izvlečna, ter večjo spremembo v operacijskem sistemu BlackBerry OS 6, ki naj bi imel tudi boljši spletni brskalnik). Če tega ne bo to, pa najverjetneje prehod na Android – le dober model z izvlečno tipkovnico mora priti mimo ...