Troli trolajo. Trolanje je v internetnem žargonu oznaka za namerno objavljanje napačnega ali trapastega zapisa, trditve na družabnih omrežjih, forumih ali v komentarjih. Avtor želi z njim ostale udeležence privesti v skušnjavo, da odgovorijo tako, da izpadejo lahkoverni, razdražljivi, neumni ali smešni. Troli so najmanj nadležni, v skrajnih primerih pa ima lahko njihovo početje tudi tragične posledice. Ne le da se hranijo z odzivi žrtev, ob tem čutijo največ zadovoljstva. Nobena vera ali prepričanje, spol, narodnost, rasa ali etnično poreklo, invalidnost, starost, spolna usmerjenost in druge osebne okoliščine niso imuni nanje.

Zakaj trolajo? Spregovorimo o ljudeh, ki to počnejo namenoma in je to nedvoumno. Označitev nekega zapisa kot trolanje je subjektivno. Bralec lahko sporočilo označi kot tako, nekdo drug pa isto kot popolnoma normalno, čeprav morda žaljivo.

Osebe, ki trolajo namenoma, to počnejo zaradi političnih, finančnih, ideoloških ali zaradi kakšnih drugih motivov. Politični troli enega tabora sodelujejo na forumih ali računih družabnih omrežij političnih nasprotnikov, da motijo njihove razprave. Bolj prefinjeni troli se predstavljajo kot podporniki političnega tabora, čeprav pripadajo nasprotnemu taboru, simpatizirajo z mišljenjem v razpravi, njihov resnični cilj pa je sejanje dvomov med »vernike« in naključne obiskovalce. V demokracijah z dolgo tradicijo in razvito politično kulturo osebo, na primer člana leve stranke, ki se izdaja za podpornika desne stranke in trola v njihovih razpravah, lahko izključijo iz stranke. Politični troli delujejo ves čas, tudi po naročilu (in plačilu) strank, njihovo početje je opazno pri bolj odzivnih političnih temah, intenzivnost delovanja pa naraste pred vsakimi volitvami.

Finančni troli lahko delujejo sebi v korist, tako da objavijo novico »iz prve roke«, da bo neko podjetje kupilo drugo. Delnice tega lahko hitro narastejo. V internetu so znani Linux troli, ki motijo razprave privržencev Microsoftovih izdelkov, in Windows troli, ki počnejo obratno. Nasprotje med linuxsaši in windowsaši zadnja leta ni več takšno, kot je bilo, zato pa v osredje stopa boj med zagovorniki Applovih naprav in zagovorniki androidnih naprav. Ideološki troli lahko napadajo tudi vernike drugih religij, kar je bilo na primer v Ameriki opazno med protesti proti scientološki cerkvi.

V prejšnji številki revije smo pisali o plačevanju pozitivnih ocen za izdelke na neodvisnih spletnih straneh, ki naj bi pomagale potrošnikom pri odločanju za nakup. Angleški naziv za to je astroturfing (tinyurl.com/kex92bw) in tudi to je oblika trolanja. Na primer, zaposleni v podjetju so dolžni (ali to počnejo na lastno pobudo) anonimno blatiti ugled konkurence na njenih straneh oziroma povsod tam, kjer opisujejo njene izdelke. Kako naj imenujemo to obliko trolanja? Poslovno trolanje?

Ustrahovanje prek interneta je tudi oblika trolanja, ki napada posameznike. Vemo, kako je lahko težko za žrtve, ko mladi ustrahujejo, nadlegujejo ali se kako drugače znašajo nad sovrstniki. Tovrstno početje se je preselilo na družabna omrežja, kjer troli nadlegujejo žrtev na drugem koncu sveta. Zgovoren je primer iz letošnjega poletja, ko je mladoletna uporabnica omrežja Ask storila samomor, ko so se nanjo spravili troli. Motivi za prej omenjene oblika trolanja so jasni, pri tej obliki pa jih ne moremo preprosto določiti. Vse več znakov pa kaže, da to počnejo le zaradi zabave. Tovrstno početje prestopa vse meje dobrega okusa. Anonimnost trolom na spletu omogoča, da počnejo, kar hočejo, tudi česar pri osebnem stiku ne bi nikoli storili. Neposredno silijo žrtev, naj se raje ubije, ker takšna, kot je, v svetu nima kaj početi, zasmehujejo mrtve, žalijo spomin nanje in podobno.

Nenamerno trolanje. Ljudem, ki so dejavni na internetu, se to zgodi prej ali slej, pa čeprav niso nameravali trolati. So slabe volje, pod stresom, objavijo, ne da bi zapis še enkrat prebrali in razmislili, kakšen učinek bo imel. Če se takšno vedenje ponavlja, ker se pisec ne zaveda, da trola, postane problem. Nekateri mislijo, da so nedolžne žaljivke v slogu »je to frizura ali hotel za uši« šaljive, neškodljive, kul in prav nič problematične. To, da občasno v komentarjih sprašujejo o duševnem zdravju ali redno dvomijo o iskrenosti drugih piscev, je zanje tudi čisto v redu in stvar normalnega internetnega vedenja. So pa potem presenečeni, ko jih označijo za trole.

Pri trolanju ne gre samo za to, kaj pišemo, temveč kakšen učinek ima zapis na udeležence. Zapisi, ki vodijo razpravo v ofenzivno smer in v jezne izmenjave mnenj, zapisi, ki uničujejo idejo razprave, so trolanje. Tovrstno redno nenamerno trolanje ne pomeni, da pisec ni socializiran, le da je družbeno nezrel. Razprava je jemanje in dajanje, nekateri pa preprosto ne znajo sprejemati nasprotnih argumentov in nestrinjanja. Drugače povedano: občasno imamo vsi pretanko kožo. So ljudje, ki mislijo, da so forumi (komentarji) mesto za izživljanje osebnih potreb, namesto mesto za enakopravno izmenjavo idej. Svoje potrebe postavijo nad koristi razprave in se ne ozirajo na potrebe drugih. Njihov moto je »objavil bom, kar želim, sprijaznite se«. To je sebično razumevanje družbene interakcije. Poskusite se enako vesti v resničnem življenju. Ne boste imeli veliko prijateljev in tudi ne uspeha pri delu z ljudmi. Takšno vedenje na internetu ima pravzaprav enak učinek, le da se tega večina ne zaveda.

Kako ustaviti trole? Internetna kultura, bolje rečeno nekultura, dodatno podkrepljena z anonimnostjo udeležencev spletnih razprav, je velik problem, kar hitro vidimo na vsaki malce bolj komentirani slovenski spletni strani. Manjšina uporabnikov lahko uniči razpravo, v kateri sodeluje večina dobromislečih in lepo vzgojenih. Skrbniku strani ni po godu, da se obiskovalci izogibajo njegove strani zaradi peščice trolov, ki na strani izživljajo svoje frustracije. Zato bi se prav vsi trolov radi znebili.

Trolanje lahko popolnoma preprečijo tako, da komentiranje in podobno sodelovanje obiskovalcev ni mogoče. Le peščica uveljavljenih strani si kaj takega lahko privošči, ne da bi postale nezanimive. Za večino strani pa prepoved ni rešitev, saj preprečujejo, da bi se okoli strani ustvarila spletna skupnost, ki s svojimi komentarji daje vsebini strani dodano vrednost (zanimivost). Zagotovo pa to ni rešitev za spletne forume. Zato se proti trolom bojujejo na druge načine. Omogočijo komentiranje le izbranim in preverjenim komentatorjem, ki lahko to pravico izgubijo, če začnejo trolati. Rešitev je boljša kot popolna prepoved, a ima slabost, da komentarji niso pestri, kot bi bili, če bi lahko vsi komentirali. Je še ena možnost. Cenzura, moderiranje, ki se je uveljavilo v dveh oblikah. Bodisi vsak komentar pred objavo na strani nekdo prebere in oceni njegovo primernost, kar je časovno in delovno zamudno, ali pa moderator pregleduje komentarje in briše neprimerne. Čas ni več ovira, vendar je neprimeren zapis viden, dokler ga moderator ne izbriše. Vlogo moderatorjev lahko prevzamejo programi, vendar niso najbolj zanesljivi. Pameten trol jih preprosto prelisiči.

Moj mikro, november december 2013 | Marjan Kodelja |