Pred dvajsetimi leti je bilo kupovanje televizorjev dokaj preprosto. Vsi televizorji so imeli razmeroma poceni in zanesljivo katodno cev, dodatne funkcionalnosti, na podlagi katerih smo se morebiti še odločali, pa so se začele in končale pri teletekstu in hiperkanalniku. Kaj pa danes? Ogromno tehničnih podatkov, kot da bi bili vsi inženirji elektrotehnike in bi natančno vedeli, kateri so pomembni, kateri manj oziroma kateri so popolnoma nepotrebni, ne pove veliko in jih mirno lahko spregledamo.

Prvi od politikov, ki je znal izkoristiti moč interneta za »aktivacijo« ljudskih množic, je bil Barack Obama. Podporniki so mu prek spleta nakazovali male vrednosti, in ker je bilo teh donatorjev veliko, se je nabral lep kupček denarja, zaradi česar je bil Obama med predsedniško kampanjo manj odvisen od kapitalskih lobijev. Predstavniška demokracija deluje tako, da zmaga tisti, ki zna med predvolilno kampanjo na svojo stran pritegniti čim več volivcev. Če pa jih hoče pritegniti, jim mora nekako sporočiti to, kar bi rad oziroma zaradi česar naj bi se ljudje odločili zanj. To pa pomeni, da jih mora nekako nasloviti oziroma do njih dostopati. »Dostop« do njih pa ni poceni.

Globalizacija je bila pospremljena z velikimi besedami, da bo vse bolje in da se moramo procesu priključiti, ne pa ga zavračati. A izkazalo se je, da imajo od globalizacije koristi le velika podjetja, za nas, kupce pa se pravzaprav ni veliko spremenilo. Predvsem za nas, ki živimo na malih trgih. Kaj nam pomaga vedenje, da izdelek nekje stane občutno manj, kot zanj zahtevajo lokalni trgovci? Bore malo. In kaj nam pomaga navdušenje nad funkcijami ali storitvami, ki pri nas ne delujejo? Nič.

Način, kako uporabljamo računalnik, kakšno namizje imamo, je v veliki meri zasebna stvar, skrita pred javnostjo, če ti ravno ne stoji nekdo za hrbtom. Čisto nekaj drugega pa je dejavnost v družabnih omrežjih, ki je vidna vsem! Če je verjeti raziskovalcem univerze Maryland, potem skrbna analiza lahko nadgradi osebnostne teste, ki jih izvajajo nekatera podjetja, preden zaposlijo prosilca za prosto delovno mesto.

Lahko psiholog že iz pogleda na računalniško namizje oceni človeka in ga uvrsti v enega izmed psiholoških profilov? Psihologi trdijo, da gre, vendar da ni tako preprosto in da v tem primeru ne gre za natančno »znanost«. Dejstvo pa je, da se uporabnikove lastnosti zrcalijo tudi pri delu z računalnikom, predvsem glede tega, kako si uredi namizje in datotečni sistemi!

Zanimivo je, da obe viziji, Applova z aplikacijami v središču in Googlova s spletom, kažeta v isto smer. Takojšen dostop do uporabnikovih podatkov, kjer jih ta hoče in kadarkoli jih hoče! Cilj je pri obeh enak, radikalno različni sta poti, kako ga doseči, zaradi česar lahko govorimo o dveh različnih uporabnikovih izkušnjah. Apple je usmerjen v zagotavljanje enake uporabniške izkušnje pri pregledovanju in delu z dokumenti in podatkih v vseh napravah, zato je njegova ponudba bolj omejena. Google želi, da imate na voljo čim več možnosti priti do svojih podatkov in dokumentov, zato pa se uporabniška izkušnja razlikuje glede na naprave in programe, ki jih za dostop oziroma delo uporabljate.

Apple pa oblaka ne vidi kot računalnika na nebu, ki izvaja vse mogoče operacije, ki si jih uporabnik zaželi ali jih potrebuje. Njegov pogled na oblak je bolj podoben nadzorniku na železniški postaji, ki skrbi, da vsi vlaki vozijo natančno po voznem redu in brez zamud pridejo do končnih postaj. Z iCloudom usmerja podatkovne tokove, namesto da bi jih nadziral. Oblak vidi kot centralno skladišče za aplikacije, glasbo, sporočila, dokumente, imenike (stike), fotografije, nastavitve naprav in podobno.

Steve Jobs je s predstavijo Applovega oblaka iCloud vrgel rokavico Googlu, saj je njuna filozofija taka, da se oba spopadata najprej za individualne uporabnike. Naj Microsoft trdi kar hoče − s svojim govorjenjem in dejanji vse bolj kaže, da daje prednost poslovnemu okolju. Za nas sta zanimiva Applov in Googlov oblak, ki se razlikujete že v tem, kaj podjetji želita z njim doseči. Najbolje razlike med njima opiše kratka definicija. Applov oblak je tipa »shrani in prenesi« (store and forward), Googlov pa »vse, kar imate, pripada nam« (all your base are belong to us, AYBYBTU).