Poletni meseci so povezani s koncem šole, počitnicami, dopustovanjem, brezskrbnostjo. Dnevi so daljši in manj smo doma. Pred dopusti se vedno sprašujemo, ali smo dovolj dobro poskrbeli za varnost svojega premoženja. Našo nepazljivost in odsotnost izkoristijo nepridipravi in … če nič drugega, imamo polomljeno ključavnico ali razbito steklo, na glavo obrnjeno stanovanje, kak dan dela s pospravljanjem, predvsem pa slab občutek, ker je nekdo vdrl v našo zasebnost, v naš intimni prostor. To je seveda v najboljšem primeru. Običajno pa »odide« v neznano še kaj denarja, zlatnina, prenosni računalnik, tehnični predmeti …, če je tat priložnosten in ga je naredila priložnost. Lahko, da se v veži ravno spotakne ob ključe avta in potem se povrh vsega še odpelje, čeprav je prišel peš. Ko ugledamo prazno garažo, se »odpelje« še nam, avto pa je že v rezervnih delih ali pa daleč stran, po navadi ne severno ali zahodno. Če lumpi točno vedo, kaj iščejo, pridejo seveda bolj pripravljeni, ne z malho in s kolesom. Takšni se precej dobro spoznajo tudi na sisteme varovanja in so se pozanimali, kako je potencialna »tarča« varovana, in seveda tudi, kako jo onesposobiti. Poletje je čas, ko se statistično sicer res zgodi največ vlomov, ker nas takrat dalj časa ni doma, vendar se vlomi dogajajo tudi zunaj dopustniške sezone, celo takrat, ko smo doma.

VAROVANJE STANOVANJA ALI HIŠE – PREMIČNINE

Varovanje stanovanja ali hiše se lahko izvede na več načinov. Praksa je pokazala, da je najučinkovitejša oblika varovanja kombinacija robustnega mehanskega in naprednega tehničnega IT-varovanja z alarmnim sistemom. V bližnji prihodnosti bo identifikacija pristopa temeljila na biometričnih metodah, kar bo vedno znova izpostavljajo vlogo »velikega brata«, upravljanje in shranjevanje »občutljivih« podatkov (kdo, kaj, kako, kje) in človekovih pravic. Boljša in močnejša je mehanska zaščita, več časa ji morajo posvetiti nepridipravi in manj jim ga ostane za izvršitev zlih dejanj. Vendar mehanska zaščita predvsem ovira in ne alarmira, za slednje potrebujemo alarmni sistem. Dobra kombinacija je močna mehanska zaščita in tihi alarm. To pomeni, da se nepridiprav še vedno trudi vstopiti v objekt, ko alarm tiho, diskretno, prek sistema komunikacij že obvešča odgovorne oziroma »posvečene«. S to taktiko vlomilca lažje primemo, saj ne ve, da je pri svojem početju že opažen.

Namen zvočnih in svetlobnih naprav pa je, da ga od početja odvrnejo, lahko pa tudi, da v prostoru izgubi orientacijo (posebno glasne sirene in močne bliskavice). V nekaterih primerih (večje premoženje in tveganje) je smiselno klasičen protivlomni sistem nadgraditi s sistemom za generiranje megle, ki v trenutku napolni prostor z umetno meglo, tako da vlomilec ne vidi ne pred sabo ne za sabo in izgubi orientacijo, kar mu onemogoči tatvino. Glede na drznost sodobnih nepridipravov se priporoča varovanje tudi takrat, ko smo doma, s povezavo z varnostno-nadzornim centrom pooblaščenega varnostnega podjetja, ki pri alarmu takoj ukrepa z intervencijo. Prenos alarmnih sporočil gre predvsem v smeri IP- rešitev.

Posebej je treba paziti na lažne alarme in pretehtati ter izključiti vse možne dogodke, ko bi alarm lahko, z raznimi odkloni od ustaljenega obnašanja, prožili domači. Ne bi bilo koristno, da bi oborožena intervencijska terenska ekipa v dnevni sobi našla zamegljeno in dezorientirano taščo, ki je prišla nenapovedano obiskat vnuke, zalit rože ali nahranit vidro.

Varnostno-nadzorni center lahko alarmni signal pošlje tudi v uporabnikov GSM telefonski aparat v obliki besedilnega SMS-sporočila (koda dogodka, vzrok proženja, kateri senzor), tako da je ta v trenutku obveščen o alarmu.

Ker je informacijska in komunikacijska tehnologija vstopila tudi na področje alarmiranja, hišne alarmne centrale omogočajo številne funkcionalnosti, tudi brez povezave z nadzornim centrom pooblaščene varnostne službe. Pokazatelji vloma v objekt so največkrat svetlobno-zvočne naprave (bliskavice, rotirajoče luči, sirene …), ki naj bi storilca preplašile in na dogajanje opozorile okolico. Okolica so sosedje, sostanovalci, mimoidoči in mi, ki nismo usposobljeni za posredovanje ob takšnih dogodkih in bi s takim početjem izpostavljali lastno varnost. Z razvojem mobilnih naprav pa so mogoči tudi alarmni klici, SMS-sporočila, prenos slik z mesta dogodka. Če pogodba o varovanju ni sklenjena, intervencijska ekipa ne bo prišla in nadaljnje ukrepanje je na strani lastnika, obveščenega oziroma sosedov. Iti nad tatu z metlo, iztepačem ali valjarjem za testo vsekakor ni priporočljivo. Lahko ga preveč poškodujemo in nas bo tožil zaradi fizičnih poškodb pri delu in povzročenih psihičnih travm, lahko pa nas zelo zelo poškoduje tudi on in premoženja sploh ne bomo več potrebovali. Fizična intervencija mora biti hitra in učinkovita. Na varnostni sistem je treba gledati kot celoto, ker brez celote vseh varnostih ukrepov in postopkov varnostni sistem ni učinkovit.

Najlažji vstop v objekte je skozi povezave z zunanjim svetom, kot so balkoni, terase, steklene površine, vrata in okna, zato se je treba pri protivlomni zaščiti osredotočiti predvsem na ta del. Skozi dimnik pride po navadi le Božiček, skozi stene pa vlomilci redko vstopajo, razen če ne vlamljajo Schwarzenegger, Stallone, Van Damme ali Seagal. Zaščita je učinkovita toliko, kolikor je učinkovit njen najšibkejši člen. V stanovanjih višjih nadstropij je zaščita preprostejša, saj zaradi višine dostop skozi okna v glavnem ni verjeten, tako da celotna zaščita temelji zgolj na zaščiti vhodnih vrat. Ali pa tudi ne. Ker cirkusi niso več v modi, so akrobati in vrvohodci brez dela. Krožile so informacije, da so se prav cirkuški artisti iz vzhodnih držav »specializirali« za poletne akrobacije na balkonih visoko od tal. Stanovalci se »v višavah« počutijo dokaj varno glede vlomov (malo manj glede potresa) in zaradi poletne vročine spijo ob na stežaj odprtih oknih. Ko se zbudijo in ugotovijo, da so imeli nočni obisk, je cel cirkus, jasno pa ni nikomur nič. Akrobati tatiči ne delajo napak, saj nad ulicami niso razprostrte lovilne mreže, ni pa tudi klovna, da bi jih pobral.

Torej, možnosti je več, odločitev je vedno naša: tihi ali glasni alarm (Seve bi rekla: »Onako s puno buke …«) in povezava z nadzornim centrom pooblaščene družbe za varovanje, ki nas sicer res stane nekaj evrov na mesec, nam je pa mnogo lažje, če do česa pride, saj na mesto vloma »pridrvijo« za to usposobljeni »strici«. Če služba za varovanje ni vključena, smo o alarmu le obveščeni in je tudi intervencija v »lastni režiji«.

Moj mikro, Julij-Avgust 2010 | Samo R. Zorko |