Skoraj vsi imamo domače omrežje, v katerem je osrednji element usmerjevalnik. Arhitekture so lahko različne. Usmerjevalnik in brezžična dostopna točka, brez brezžičnega omrežja danes ne moremo, ali pa je oboje združeno v eni napravi. Usmerjevalnik skrbi tudi, da so naprave v domačem omrežju varne pred napadi od zunaj.

CyanogenMod je prostokodna izpeljanka sistema Android, ki ima pred tem več prednosti. Prosta je vpliva Googla, in ker je brez nepotrebnih aplikacij Googla in izdelovalca naprave, lahko naprava deluje hitreje kot z originalnim sistemom in ima možnosti, ki jih Android nima.

Googlu moramo priznati, da natančno ve, kaj počne. Problem ni v njem, temveč v percepciji. Google ni informacijsko programersko storitveno spletno podjetje z občasnimi izleti med ponudnike naprav. Je najmočnejše podjetje v industriji osebnih podatkov oziroma ponudnik oglasnih storitev. V tej luči je vse, kar počne in kako počne, logično in pričakovano. Za usluge ne prejema denarja, temveč podatke, ki jih pri uporabi storitev ustvarjamo.

Ko so Rusi postavili spletno stran z zbirko več tisoč nadzornih kamer, katerih video tok lahko vsi gledamo, so v zahodnih državah storili vse, da so stran ugasnili, saj to pomeni vdor v zasebnost ljudi, a hkrati tudi opozorilo, da ne smemo biti površni. Kdor postavi IP-kamero, je najprej sam kriv, če posnetki njegovega doma končajo na spletu.

Radijske motnje, šum je največji problem brezžičnih komunikacij. Izvor pa bližnja brezžična omrežja. Najprej moramo preveriti, na katerih kanalih ta delujejo, in se prilagoditi. Če je treba, to pomeni tudi dogovoriti se s sosedi, kateri kanal bo kdo uporabljal.

Prepričani smo, da bomo z novim brezžičnim usmerjevalnikom pohitrili domače brezžično omrežje, katerega suženj postajamo zaradi večjega števila mobilnih naprav, naprav zabavne elektronike in naprav pametnega doma, ki zahtevajo povezljivost z Wi-Fi. Nato pa smo razočarani, ker nikjer ni obljubljenih hitrosti. Hitrosti 300 Mb/s ali več so pravljice za lahko noč!

Čeprav nas Microsoft že nekaj let prepričuje, naj se znebimo Windows XP, da so vmes prišli kar trije novi operacijski sistemi in da so v Redmondu ugasnili tehnično podporo za sistem, je v uporabi še vedno kar precej računalnikov s tem, kar lahko mirno poimenujemo najuspešnejši Microsoftov operacijski sistem doslej. Eden od pomembnih razlogov, zakaj se uporabniki tako zvesto oklepajo tega sistema, je tudi ta, da v njem teče kar nekaj programov, ki v višjih različicah ne delujejo več. Razlogov za to je lahko več: lahko gre za program, pisan namensko, lahko gre za težave pri prenosu licenc in še kaj bi se našlo. Toda ali mora res biti tako? Ali ni mogoče preiti na nov sistem in starega še vedno nekako obdržati? Je.

Ob odkritjih hroščev oziroma varnostnih lukenj, težavah z virusi in različnih drugih podobnih tegobah uporabnikov Windows OS se uporabniki drugih operacijskih sistemov običajno le redko izognemo kakšnim ciničnim pripombam. A stara ljudska modrost pravi, da za vsako zadnjico palica raste, dlje časa ko raste, bolj je dolga.

Dilema, pred katero so postavljeni naročniki dostopa v internet. Naj si omislijo statični, vedno isti naslov IP, ali naj kar pustijo, da jim ponudnik dodeli dinamičnega, ki pa se vsake toliko spremeni. Prvi pomeni svobodo, ki je večina uporabnikov v resnici ne potrebuje, drugi pa vsaj na papirju nekoliko večjo varnost.