Za varovanje objektov, predvsem za zunanje varovanje hiš, se zelo priporoča uporaba nadzornih videokamer. Vsekakor je koristno imeti celoten sistem, psihološki učinek pa ima že dobro ohišje kamere (četudi prazno), na katerem vsake toliko časa »žmrkne« rdeča LED- dioda. Očitni zunanji znaki, da alarmni sistem obstaja, odvrnejo marsikateri poskus vloma ali drzne tatvine.

Smisel videonadzora ni v stalnem spremljanju slike, ampak v snemanju dogajanja okrog hiše, pred glavnim vhodom v objekt, pred garažo, na terasi …. Na podlagi posnete slike se lahko pozneje naredi rekonstrukcija dogodkov. Kamera se ne uporablja le za zajem slike, ampak hkrati tudi kot detektor gibanja. Če se nič ne dogaja, slike nima smisla prenašati in zapisovati na pomnilniški medij. Celotno vidno polje kamere (IP-kamere imajo nekajkrat večje vidno polje od analognih) je tako razdeljeno na območja (npr. 4 x 6), s pripadajočim nadzornim sistemom (nastavitve in zajem slike se pri IP-kameri opravi kar prek internetnega brskalnika) in programsko opremo (nameščena je kar v IP kameri) pa označimo, na katerem delu slike mora priti do spremembe, da bo kamera začela celotno sliko prenašati in zapisovati v strežnik. Sistem je idealen, saj shranjuje le spremembe stanj, ki nas zanimajo. Tako porabimo mnogo manj pomnilniškega prostora in tudi časa, če je treba posnetke pregledovati. Raziskave kažejo, da je slikovna informacija najpomembnejša pri razreševanju kaznivega dejanja vloma ali ropa. Pomembno je, da se vsi dogodki arhivirajo vsaj 48 ur, kajti večina roparjev ali vlomilcev si pred posegom ogleda objekt. Kamere naj snemajo vsaj na 2 sekundi in pogosteje v času vloma (ob sproženem tihem alarmu).

IP-protokol je, tako kot povsod drugod, našel svoje mesto tudi na področju varovanja, in sicer predvsem ali samo pri prenosu informacij. Močno je posegel predvsem na področje slike, kjer prednjači IP-videokamera z vsemi svojimi prednostmi in zmogljivostmi (visoke ločljivosti kamer tudi do 11 megapik, prilagodljivost, preprosta uporaba in namestitev, optimiranje, številni vgrajeni pametni algoritmi). IP-kamero lahko uporabljamo kot samostojno enoto ali pa skupaj s snemalno napravo tvori sistem. Vgrajen ima strežnik z možnostmi nastavitev: e-pošta, FTP, www. Številni vgrajeni pametni algoritmi ne narekujejo dodatne programske opreme. Kamera sama nadzoruje pasovno širino, išče obraze, prepoznava registrske tablice, šteje ljudi, izvaja inteligentno avtentifikacijo, deluje v zelo slabih svetlobnih razmerah in še in še. Stari, analogni video sistemi se umikajo, podobno kakor CRT-zasloni.

Velik poudarek je tudi na področju termovizije (termovizijska kamera omogoča nadzor v popolni temi), ki ji je zakonodaja dovolila uporabo tudi v civilne namene. Objekt vidimo v različnih barvah (bela, rdeča, rumena, oranžna, vijolična), odvisno od njegove temperature. Zraven je po navadi prikazana tudi barvna lestvica, da lahko opredelimo temperature.

Drug pomemben vidik pa je protivlomni sistem, ki omogoča prenos informacije o alarmu v varnostno-nadzorni center z uporabo IP-protokola. Druge možnosti sporočanja so prek analogne telefonske linije, ki jo je v glavnem nadomestil ISDN, tega pa že omenjene IP- komunikacije.

Najzanesljivejše so brezžične komunikacije (lastna mreža dolgovalovnih brezžičnih radijskih komunikacij, kjer vsaka enota deluje tudi kot repetitor) in infranet, vendar pa moramo biti tu previdni. Če sporočamo prek javnega omrežja, se zanašamo na nekaj, na kar nimamo vpliva in ni v naši lasti. Javni sistemi prenosa sporočil imajo pomanjkljivosti, lumpi se lahko lotijo rezanja linij ali motenja frekvenc.

Če bi se vlom zgodil na silvestrski večer in bi bilo alarmiranje prek SMS-sporočil, bi bili obveščeni nekako naslednji dan dopoldne. Zaradi izredno velikega števila sporočil je procesiranje takrat izredno počasno. Se pa to zgodi le enkrat na leto in bi bilo nesmiselno omrežje dimenzionirati na takšne zahteve, ker bi bile vse leto neizkoriščene.

VAROVANJE VOZILA ALI PLOVILA – PREMIČNINE

Pri varovanju nepremičnine nas skrbi predvsem njena notranjost, ki jo tudi varujemo. Hiše po navadi ne odnesejo (GPS-koordinate se ne spremenijo), jo pa lahko dobro izpraznijo. Pri vozilih in plovilih je drugače, saj lahko notranjost in zunanjost izgineta v paketu. Osnovno načelo varovanja in alarmiranja ostaja enako, prilagojenai pa so detekcija, alarmna centrala in sistem alarmiranja. Trend nadzora vozil in plovil je uporaba GPS-sistemov, ki imajo dandanes že zmožnost samonadzora, kar pomeni, da se pri oddaljitvi od določene koordinate sprožijo mehanizmi varovanja (obveščanje, elektronska blokada vozila, odvzem dovoda goriva, zameglitev …)

Glede obveščanja (alarmiranja) je trend predvsem uporaba sistemov za »obveščanje na dlani«, kar pomeni, da je uporabnik zmožen svoj objekt nadzirati in upravljati prek svojega telefona, tabličnega ali prenosnega računalnika (SMS, e-pošta, interaktivni vmesnik za vklop in izklop alarmnih sistemov, prenos žive slike iz objekta…).

Zanimiv način varovanja je tudi preverjanje lokacije mobilnega telefona. Če je ta v vozilu in se gibljeta skupaj, se predpostavlja, da je v vozilu lastnik. Če pa se giblje le vozilo brez tega telefona, pa bi lahko bilo ukradeno. Če na klic iz nadzornega centra ni odziva, je operater po pogodbi dolžan vozilo blokirati. Ni priporočljivo za pozabljive ljudi, ki nikoli ne vedo, kje imajo mobilni telefon.

Filmi o Jamesu Bondu niso več pravljice. Vse je res.

Moj mikro, Julij-Avgust 2010 | Samo R. Zorko |