Pa poglejmo še nekaj težav, ki se navadno pojavljajo v zvezi z e-pošto, večinoma pri uporabi programov za delo z njo. En primer smo že obdelali: napačno vpisan odhodni strežnik. Lotimo se še drugih.

Nihče ne prejme pošte, ki jo pošiljam
Druga možnost je, da se pošta »odbije«, kar se zgodi, ko poštni strežnik ne najde naslovnika. Na srečo vam program tudi jasno pove, da ne najde naslovnika. Razlog napake je napačno napisan naslov prejemnika ali pa ta naslov ne obstaja več. In če tak naslov ne obstaja, potem pošta seveda ne bo dostavljena. Če pa program sporoči, da sporočila ni mogoče dostaviti in ste preverili točnost naslova, napaka navadno ni na vaši strani, ampak na strani prejemnika. Ena od možnosti na strani prejemnika je tudi, da je vaša pošta romala naravnost v koš. Lahko pa naletite na primer, ko sta odhodni in dohodni strežnik pravilno vpisana, prav tako e-naslov naslovnika, pa zadeva kljub temu ne deluje. Tako kot računalniški program za e-pošto potrebuje za pošiljanje strežnik POP ali IMAP, se vsa odhodna pošta najprej prenese v poštni strežnik ponudnika. Lahko, da vam manjkajo podatki, ki vašemu programu povedo, kam mora pošta, ko zapusti vaš računalnik. Pomembno je vnesti vse podatke, ki vam jih posreduje ponudnik internetnih storitev. Če je vse pravilno, pa zadeva še vedno ne deluje, ima morda ponudnik težave. Občasno, čeprav vedno manj, prihaja tudi do izpadov omrežja ali katere od naprav ponudnika. Na srečo imajo ponudniki brezplačne telefonske številke, na katerih izveste tudi, ali imajo sami težave.

Neželena pošta
Vsak prej kot slej dobi neželeno e-pošto, znano tudi kot spam. Tako kot se ne moremo izogniti reklamam v poštnem nabiralniku, se jim težko ognemo tudi pri e-pošti. Če imate srečo, je tega malo, večina uporabnikov pa je pogosto kar preplavljena z neželenimi sporočili. Snovalci programov in ponudniki e-pošte zato nenehno razvijajo nove načine, kako ločiti zrnje od plev in uporabniku olajšati življenje. Programi dopuščajo uporabniku določiti, kaj je želeno in kaj ne. Na našo nesrečo pa pošiljatelji neželene pošte to počnejo z vedno novimi poštnimi naslovi in tako je določanje vsega, česar ne želimo prejemati, nenehen proces. Na srečo je samo določanje olajšano do te mere, da je potreben le pritisk miškinega gumba in zadeva je urejena. Če je takšne pošte veliko, pa je to kljub vsemu moteče. Vse to si program ali strežnik seveda zapomni in od filtriranja je odvisno, kaj pride v naš nabiralnik in kaj ne. Tako se kaj hitro zgodi, da je filtriranje prestrogo in da pride do že omenjenega primera, ko pošta prijatelja roma v koš ali mapo z neželenimi sporočili. Se pravi, da je tudi pri uporabi programov za delo z e-pošto treba občasno preveriti vsebino mape z neželeno pošto in tako preveriti, ali filtri zadoščajo in ne presegajo tega, kar dejansko želimo. Lahko se namreč zgodi, da tako izgubimo pomembno sporočilo.

Pošiljatelji neželene pošte pa so prebrisani in lahko zlorabijo tudi vaš poštni naslov in seznam stikov in vašim znancem pošljejo z vašega naslova reklamo za določene izdelke. To pa je že zloraba vašega računa.

Zloraba računa
Se pravi, da se je nekdo polastil vašega poštnega računa. Navadno se to pogosteje dogaja pri uporabi storitve spletne pošte. Pomembno je, da se odzovete takoj. Treba je takoj menjati geslo in uporabiti tudi varnejše in bolj zapleteno geslo. Potem je treba menjati gesla pri vseh storitvah, ki so povezane z vašim e-naslovom. Med take spadajo računi v spletnih trgovinah. Seveda je pri vsakem vdoru v vaš e-račun pametno natančno nadzirati svojo kreditno kartico. Kaj hitro se namreč zgodi, da zlorabijo tudi kreditno kartico. Ena od dobrih metod nadziranja kreditne kartice so sporočila SMS pri vsaki izvedbi transakcije, kar ponuja večina naših bank. In če sedite pred televizorjem in prejmete sporočilo, da ste ravnokar poravnali račun s kreditno kartico, lahko o tem v trenutku obvestite banko in blokirate kartico. Tako bo škode manj ali nič. V nasprotnem primeru pa je lahko zadeva za vas precej draga.

Kraja podatkov
In smo že pri kraji podatkov. Kakšni podatki so nepridipravom zanimivi? Vsi. Posebej pa tisti, ki jim omogočijo najprej ogled vašega poštnega računa, nato njegovo uporabo, potem pa kaj hitro pridejo tudi do podatkov, potrebnih za zlorabo vaše kreditne kartice.

Najbolj prozoren način »ribarjenja« podatkov (phishing) oziroma lažnega predstavljanja je elektronsko sporočilo, ki od vas zahteva osebne podatke in podatke o vaši kreditni kartici. Teh podatkov poštena spletna trgovina ne bo zahtevala. Je pa veliko spletnih strani, ki so videti kot trgovina in še prav posebej poceni blago imajo. Če je od nekdaj veljalo pravilo, da če je nekaj videti preveč lepo, da bi bilo res, potem tudi dejansko ni res, zdaj velja še toliko bolj. Kakor koli že, ko vas nekdo nagovori s sporočilom, da nujno potrebuje PIN vaše kartice, potem je jasno, da ne gre za nič dobrega. Oziroma če vam ponujajo v kakšni trgovini zelo poceni zadeve. Lahko pa ste deležni tudi vseh mogočih bolj ali manj kretenskih sporočil, da ste od neznanega sorodnika podedovali neznansko veliko denarja in naj posredujete podatke svojega računa ali pa da je pošiljatelj podedoval neznansko veliko denarja, pa potrebuje varen pristan za svoj denar. Našel se je celo as, ki mi je ponujal del denarja, ki mu ga je banka bojda po pomoti nakazala in ga mora skriti, če bi se slučajno spomnili, kaj so storili. Včasih zahtevajo tudi manjši znesek denarja kot potrdilo, da ste »resni«. Ja pa ja. Avtorji takšnih sporočil trkajo na vaše poštenje ali nepoštenje, kakor kdo, s ciljem pridobiti podatke o vašem bančnem računu. Lahko pa so takšna sporočila tudi zelo dodelana in jih je težko ločiti od recimo pravega sporočila vaše banke. Le vsebina in zahtevani podatki vam povedo, da gre za nepridiprava. Banka nikoli ne bo zahtevala PIN-a vaše kreditne kartice.

Prav hecno je, da tudi na najbolj bedna sporočila nasede precej uporabnikov e-pošte. Dejstvo je pač, da smo sami sebi najnevarnejši. Kaj torej storiti za povečanje varnosti? Najzanesljivejša zaščita so zdrava pamet, previdnost in natančno branje. Če ste v dvomih, ker sporočilo zahteva kaj takega, kar bi od vas lahko zahtevala tudi vaša banka, pa še vedno lahko preverite pri svoji banki, ali so poslali takšno sporočilo ali ne. Samo zaletite se ne v karkoli. Natančno branje in tehten razmislek sta navadno dovolj, da se izognete neprijetnostim.

V veliko pomoč so vam tudi spletni brskalniki in programi za e-pošto (slednji nekoliko manj), saj navadno premorejo zbirko podatkov o nevarnih spletnih straneh in vas opozorijo na že znane prevarante. Če se vam pri uporabi spletnega brskalnika pojavi opozorilo pred takšno stranjo, takoj zaprite brskalnik. Seveda lahko nato znova poženete brskalnik in nadaljujete brskanje.

Moj mikro, oktober 2011 | Slavko Meško |