Prek e-pošte pa je v obtoku tudi kopica virusov in programov, ki želijo vohljati za vašimi podatki. Toda kako vedeti, ali je sporočilo nevarno ali ne. Prvi korak pri obrambi pred virusi v e-pošti je seveda protivirusni program, ki bo pregledoval tudi vašo e-pošto. Navadno celo pregledajo tako dohodno kot tudi odhodno pošto, saj tudi vi ne želite pošiljati okuženih sporočil. Drugi del varovanja pa je v vaših rokah. Preden odprete katero koli sporočilo, le poglejte, kdo ga pošilja. Če so to neznani pošiljatelji, je velika možnost, da gre za neželeno (spam) ali celo za okuženo pošto. V obeh primerih tega ne želite in potem bi bilo prav neumno odpirati sporočilo. Večini virusov v e-pošti je dovolj, da odprete sporočilo, pa bo virus že začel s svojim nečednim početjem v vašem računalniku. Torej, ne odpirajte sporočil neznanih pošiljateljev, in če še nimate protivirusnega programa, si le poiščite vsaj kakšnega brezplačnega. Seveda pa je treba pustiti programu, da si posodablja definicijske datoteke, da bo tudi dejansko učinkovit.

Preveč sporočil
Tudi če ne prejemate kopice neželene pošte, lahko postane vaš poštni nabiralnik nepregleden. Navadno je razlog prijavljanje na novice. Včasih niti ne opazite, da ste to naredili. Navadno je dovolj namestitev katerega od brezplačnih ali drugih programov, kjer je med namestitvijo mogoče izbrati, ali želite prejemati e-pošto avtorja ali založnika programa. Ne gre drugače, kot da ste previdni pri vsem početju, kjer je na voljo tudi prijava na novice po e-pošti. V nekaterih primerih se je mogoče brez težav odjaviti, v drugih premerih pa možnosti odjave sploh ni. Potem lahko le pošljete sporočilo, da ne želite prejemati te pošte, in čakate, ali bo zaleglo. Navadno ne, še vedno pa lahko označite pošiljatelja kot pošiljatelja neželene pošte.

Zadeva zaleže, morda pa prejemate kopico pošte tudi od znancev in sorodnikov. Dejstvo pač je, da nekateri silno radi pošiljajo vse mogoče šale, fotografije, PowerPointove predstavitve z vsem mogočim, kar njih zanima, pa predvidevajo, da bi moralo zanimati tudi vas. Lahko jih prosite, da tega ne počnejo več, kar je včasih nerodno, ker so nekateri precej zamerljivi. Ker vam včasih pišejo kaj koristnega, jih ne morete dati med neželeno pošto. Lahko pa pošto razvrstite. Pri uporabi programov za delo z e-pošto je zelo preprosto odpreti novo mapo, jo ustrezno imenovati in nastaviti pravilo, da program vanjo odlaga pošto določenih pošiljateljev. Potem vsebino takšne mape pregledate le, ko imate čas in vam je do ubadanja s takšno pošto. Map in pravil je seveda lahko veliko in brez težav si v nekaj minutah vse skupaj organizirate tako, da bo vaš nabiralnik spet pregleden in se boste v najem znašli. Pri spletni pošti je seveda odvisno, ali ponudnik omogoča takšno storitev. Nekateri jo, nekateri ne, nekateri pa delno. Vsekakor je dobro pregledati ponujene možnosti in izkoristiti, kar se nam ponuja, saj si lahko življenje silno olajšamo s preprostim organiziranjem sprejemanja e-pošte.

BONTON

Ko so vaše tehnične težave z e-pošto rešene, pa je dobro pomisliti tudi na druge. Če tudi drugi razmišljajo tako, potem boste imeli manj težav. Pošiljanje e-pošte je način komunikacije, ki tako kot druge oblike pozna tako primerno kot tudi neprimerno obnašanje. Večina uporabnikov ve, da je pisanje z velikimi črkami ekvivalent kričanju. Pa saj ni druge težave kot to, da je tako napisano besedilo naporno brati. Manj znano je dejstvo, oziroma se ga uporabniki manj držijo, da pri pošiljanju sporočila več prejemnikom ni primerno pisati vseh naslovov tako, da jih vsi prejemniki vidijo. Se pravi, ne nabašemo vseh naslovov v polje »Za« oziroma »To«. Uporabiti je treba polje »Skp« (skrita kopija) ali »BCC« (Blind Carbon Copy) oziroma čisto spodnjo vrstico za vpis e-poštnih naslovov. Tako naslovniki ne bodo videli celotnega seznama prejemnikov. Zadeva sodi med osnove varovanja osebnih podatkov. Včasih je sicer treba poslati tudi tako. A v primeru ko je treba prejemnika obvestiti komu vse ste poslali kopijo oziroma »Kp« ali »CC« (Carbon Copy) v angleški različici, pa le uporabite to okence.

Naslednja velika napaka je pošiljanje ogromnih prilog ali pošiljanje večjega števila e-sporočil ker v eno, ker pač ni mogoče pripeti dovolj veliko prilogo. Čeprav poštni strežniki ponujajo precej prostorne nabiralnike, pa s tem brez potrebe polnite prejemnikov nabiralnik. Še zlasti ker je zadnje čase na voljo veliko primernejših strežnikov (www.dropbox.com za vse vrste datotek ali www.flickr.com, če potrebujete le prostor za fotografije), kamor lahko naložite velike datoteke in prejemniku pošljete le vabilo, s katerim si jih lahko sam sname.

Takšnih in podobnih zadev je še precej. Kot pri vsaki komunikaciji je tudi tukaj tako, da je pošteno, če se obnašamo tako, kot želimo, da bi se tudi drugi obnašali do nas.
Tako. Kot vidite e-pošta ni kak bavbav, tudi če ne gre vse, tako kot si želimo. S poznavanjem nekaj preprostih zadev se hitro izognemo potrebi po klicanju prijateljev in znancev, da nam odpravijo napako, ki jo lahko tudi sami odpravimo v minutki ali dveh. S poznavanjem delovanja in možnosti pa si je delo z e-pošto mogoče zelo olajšati. Strah je odveč, saj ne morete nič pokvariti, le lotite se zadeve, pa bo življenje lažje in lepše.

Moj mikro, oktober 2011 | Slavko Meško |