Omenil sem že razloga, zakaj sem sploh začel razmišljati o pametnem domu. Prvi je možnost vklapljanja in izklapljanja klimatske naprave, kar je povezano tudi z varčevanjem. Poleti je tako, da temperatura v prostoru hitro naraste, želel pa bi, da se klimatska naprava prižge na primer pol ure, preden pridem domov. Če pridem domov vedno ob istem času, to ni težava, saj večina klimatskih naprav omogoča nastavljanje vklopa. Kaj pa, če ne vem, kdaj pridem? Modul A/C simulira delovanje infrardečega daljinca. V konkretnem primeru je bila nastavitev preprosta, saj modul že pozna model klimatske naprave, ki jo imam, če ga ne bi, pa še vedno omogoča učenje. Modul ima tudi vgrajen termometer, kar ga dela pametnejšega. Poleg vklopa od daleč omogoča tudi samodejno delovanje, med katerim prilagaja delovanje klimatske naprave (po potrebi jo vklaplja in izklaplja) glede na vnesene temperaturne razmere. Predvsem pa zaradi njega ni treba poseči v klimatsko napravo (vgradnja GSM-stikala).

Bolj kot klima mi gredo na živce dvoriščna vrata in pripadajoči radijski daljinci z vedno prekratkim ali neugodnim dosegom. Več možnosti poznam, kako rešiti ta problem. Ena je vgradnja GSM-vmesnika, ki odpre vrata, ko ga pokličemo s številke, ki jo ima vneseno v svoj spomin. Slabost pristopa je v tem, da moramo imeti dodatno SIM-kartico. V primeru sistema Netic lahko uporabimo modul za vklop in izklop luči. Ta sicer deluje na napetosti 220 V, vendar omogoča tudi krmiljenje bremen z lastnim napajanjem. Priključka vhod in izhod sta ločena od priključkov za napajanje. Motorji dvoriščnih vrat imajo tudi sistem za odpiranje s ključem oziroma s pritiskom na gumb, ki deluje na kratkem impulzu (krajši čas odprtja stikala). Modul pa stikalo odpre ali zapre. Lahko sicer izdelamo dodatno vezje, še lažje pa je, če naredimo scenarij, ki modul vključi in ga takoj po eni sekundi izključi. Napajanje 220 V za modul motor ima, ta »gumb« za odpiranje vrat deluje na 24 V, treba ga je le zvezati na priključke krmilnika motorja ter izbrati takšen položaj, da je vzpostavljena brezžična povezava med osrednjo enoto Netic, ki je v tem primeru v prostoru, in modulom, ki je zunaj. Po novem tako vrata lahko odpiram tudi s telefonom, in ne le z daljincem. Ne priporočam pa, da se tega loti vsak. Pri vsaki predelavi, vgradnji elementov, ki jih proizvajalec ni predvidel, lahko pride do v skrajnem primeru tudi okvare.

»A je to« z Raspberry Pi

Kot sem dejal, NeticHome in sorodna ponudba je primerna za ljudi, ki bi radi zanesljiv in nadgradljiv sistem, hkrati pa niso pripravljeni ure presedeti pred računalnikom, se učiti programiranja, iskati pravih elementov in jih nato vgraditi v popolnoma lasten in od ponudnikov neodvisen sistem pametnega doma. Vedno je v njegovem središču osrednja enota, ki je bolj ali manj zmogljiv računalnik. Torej je lahko tudi kartični računalnik Raspberry Pi oziroma malina po domače. Izkazalo se je, da ni le primeren, temveč tudi izredno poceni (nekaj deset evrov). Malina sama po sebi nima ustreznih vmesnikov (razen vmesnikov USB in vmesnika za priklop na domače omrežje), so pa sorazmerno poceni na voljo ustrezni moduli (na primer Z-Wave). Na malino smo tako že priključili omrežje preprostih tipal (one wire USB), ki je bilo do pred kratkim priključeno na običajni strežnik. Na njej tečeta operacijski sistem Linux in program (aplikacija) za pametni dom DomotiGA (http://www.domotiga.nl/). Ta je izredno razširljiva, vendar to zahteva znanje programiranja v programskem jeziku Gambas (dialekt objektno orientiranega jezika Basic). Priključevanje modulov in tipal prav tako zahteva veliko znanja, predvsem pa časa, vendar ta pristop prinaša tudi prednosti. Poleg nižje cene postavitve sistema tudi neodvisnost od enega ponudnika in širši izbor modulov, tipal …

Moj mikro, Maj Junij 2013 | Marjan Kodelja |