Slovenci smo narod »a je to« mojstrov, marsikateri se je lotil sam napeljevati električno napeljavo v svoji novi hiši, da ne govorimo o računalniškem omrežju, kjer bi težko našli »čudaka«, ki je za to najel obrtnika, še manj, če je šlo za napeljavo v stari hiši in ne v novogradnji. Nadometni kanali ali štemanje, ni pomembno. Razlog je seveda v ceni, saj ni preprosto najti obrtnika, ki bi bil za mali denar pripravljen priti k stranki, tam povleči nekaj metrov UTP-kabla in zaračunati nekaj deset evrov. Ker če smo le malo iznajdljivi, lahko material kupimo ugodno, svojega fizičnega dela pa si ne zaračunamo. Spomnim pa se razmišljanja Američanov. Ti malo naredijo sami, skoraj vedno pokličejo »mojstre«, jim dajejo delo in tako pomagajo gospodarstvu (denar mora krožiti). Tudi v takem razmišljanju je zrno logike!

»Popametovanje« doma ni nekaj novega, o tem se govori že leta, vendar kot da se nič konkretnega ne premakne. Kdor zna, to stori sam, čeprav mora vse kupiti v tujini; kablov, doz in ostalega za električno napeljavo v svoji režiji namreč ni težko kupiti, centralo, tipala in kontrolnike za pametno hišo pa moramo iskati s povečevalnim steklom. Ne trdim, da ni ponudbe. So podjetja, ki se s tem ukvarjajo. Izdelajo vam projekt, dobavijo vso potrebno opremo, izvedejo napeljavo, ne ustrašijo se niti razbijanja sten, vlečenja kanalov in ostalih obrtniških del. Cene pa letijo v nebo, tako zelo, da bi vam taka podjetja le stežka rešila v uvodu omenjeni želji. Oni delajo projekte, ne ukvarjajo se z majhnimi posli. Kar je seveda prav, če bi na drugi strani obstajala tudi cenejša alternativa.

Moj pogled na pametni dom je pragmatičen. Klimatska naprava in motor dvoriščnih vrat me morita že nekaj let, to potrebujem in pika. Niti ni pomembno, zakaj. Vse ostalo pa je stvar cene. Prižiganje luči, tipala za porabo energije, termostati, tipala za varovanje, kamere – niso nujni, morda pa nekoč. Dobro bi bilo, če sistem omogoča nadgrajevanje in ni preveč omejen. Morda se pri nas preveč govori le o eni strani pametnega doma, to je v povečanju udobja in varnosti, manj pa o varčevanju z energijo. Kot sem pred časom že pisal, so pogoj za to tipala, merilniki porabe in njihovi podatki, zbrani v daljšem časovnem obdobju, na podlagi katerih lahko naredimo scenarije, zaradi katerih bo naš dom porabil manj energije. Mimogrede v članku (http://tinyurl.com/bllnw65) opisani projekt mreže tipal po novem deluje na cenenem kartičnem računalniku Raspberry Pi in ne več na dragem strežniku. Če prihranek pokrije naložbo v doglednem času, toliko bolje. Kamere so dvorezen meč. Pogovarjal sem se s prijateljem, ki je zaposlen pri policiji, in ta me je postavil na trdna tla. Bolj ko je hiša ovešena z njimi, prej bo oropana, saj kriminalci razmišljajo logično: »Če ima denar za toliko kamer, potem ima v hiši zagotovo kaj dragocenega.«

Pogorišče varnega doma

Nisem presenečen, da se Telekomova storitev varnega doma (http://tinyurl.com/d5ma7vv) ni uveljavila. V začetku leta 2011, ko sem jo lahko preizkusil, sem si upal zapisati, da se ljudje pač ne odločamo za storitve, pri katerih moramo najprej kupiti vso potrebno opremo, nato pa od nas zahtevajo še mesečno naročnino. Na neki način škoda, ker je bil to prvi sistem, s katerim sem se lahko sam igral, ga sam postavil in je imel potencial nadgradnje na pametno upravljanje doma, do katere pa nikoli ni prišlo.

Druga zadeva so hipne in omejene rešitve. Pri oddaljenem krmiljenju potrebujemo povezavo s sistemom bodisi prek interneta bodisi prek mobilnega omrežja. Si.mobil je razvil aplikacijo Si.nadzor, ponuja pa pametno vgradno stikalo in dve pametni vtičnici, ki jih nadziramo prek omenjene aplikacije ali pa neposredno s pošiljanjem kratkih sporočil na njihove mobilne telefonske številke. Za to imajo vgrajen GSM-vmesnik in SIM-kartico, kar pomeni mesečni strošek. Zelo primerno na primer za vklop oziroma izklop kaloriferja na vikendu, morda tudi klimatske naprave, manj pa za krmiljenje več naprav, saj ni logično, da bi vsaka imela svojo GSM-napravo, s tem pa tudi svojo številko in svoj strošek. A takšna je trenutno Si.mobilova ponudba. Komaj čakam, da bo ponudil več, in ne le naprave, ki v svojem bistvu znajo na zahtevo ali glede na podatke vanj vgrajenih termometrov le prekiniti ali sprostiti električni tok. Moram pa povedati, da je omenjena Si.mobilova ponudba del ponudbe M2M (komunikacija med napravami), ki je namenjena poslovnim uporabnikom. Sicer pa lahko različne in predvsem cenejše naprave z vgrajenim GSM-vmesnikom kupite na spletu, nato pa vanje vtaknete SIM-kartico naročniškega razmerja BOB in sami zgradite svoj sistem krmiljenja. Še enkrat bom zapisal: za tovrstno rabo je najprimernejši ta operater (v resnici je to Si.mobilov nizkocenovnik), saj nima mesečne naročnine, obračun pa temelji zgolj na porabi. Tudi če je ta nič ali nekaj centov na mesec.

Moj mikro, Maj Junij 2013 | Marjan Kodelja |