Prav gotovo se večkrat spomnimo osnovnošolskih dni, nekateri pa še dobro pomnimo ure glasbenega pouka. Učiteljica je vsako uro »težila« o nekakšnih notah, potem smo zapeli še kakšno narodno pesem, obravnavali znanega skladatelja, za konec pa poslušali nerazumljivo skladbo. Takrat nam je bilo morda pomembno vse drugo (dekleta v sosednjih klopeh, nogomet, pijača …), priznajte pa, da vam je danes malo žal, da niste bili pozornejši pri tistih prijetnih urah. Vsaj avtorju tega članka je.
Marsikdo bi verjetno rad poznal note in znal igrati na kak instrument, da bi v krogu prijateljev kdaj kaj zaigral in zapel. Ali pa se vam celo v mislih rojevajo nove melodije in nimate pravih programov, da bi vse to lahko uresničili? Morda pa poznate note, pa niste pianist oz. klaviaturist in bi radi ustvarili simfonijo le s pisanjem not? S pomočjo programov za pisanje not bo to prava »mala malica«, le malce vešči morate biti z računalniško miško in tipkovnico, pa bo. Tudi tisti, ki se nekako bojite računalnika in prisegate na stare, preizkušene metode, boste spoznali, da sta pisanje in urejanje not z računalnikom lahko prav enostavna in zabavna. Še posebej bodo oz. so tovrstnih programov veseli učitelji glasbene teorije na osnovnih in srednjih šolah, pa tudi fakultetah in drugih ustanovah, ki se kakorkoli ukvarjajo z glasbenimi notami.
PREDNOSTI PROGRAMOV
Osnovna prednost programov je zagotovo možnost povezave z MIDI-klaviaturo, in tako enostavno glasbeni vzorec zaigramo, program pa nam izpiše note. Mar ni enostavno? Seveda velja tudi obratna pot: kar napišemo (v obliki not), bo naša glasbena kartica ali priključeni tonski modul oz. klaviatura veselo zaigrala. In če nam nekaj ni všeč, enostavno zaigramo še enkrat ali pa le popravimo kakšno noto. Da ne omenjamo kompleksnejših kompozicij, kot so partiture za simfonični orkester …
Kakor so navadni urejevalniki besedil postali močno orodje za urejanje dokumentov, so tudi programi za pisanje not sledili tej filozofiji: čim preprosteje zapisati in na papir izpisati tudi bolj kompleksne kompozicije ali partiture. Na žalost pa se tu pojavi problem. Čimbolj kompleksen je program, težji je za uporabo. Seveda pisanje not ni enako pisanju besedila. Morda ga lahko primerjamo z grafičnim oblikovanjem, kjer se pojavlja veliko elementov, slogov in sam proces je lahko zelo kompleksen in dolgotrajen. Zato so pri nekaterih podjetjih naredili okrnjene ali celo brezplačne različice svojih paradnih programov.
KAKO DO USPEŠNEGA PISANJA IN UREJANJA NOT
Pa si oglejmo, kateri koraki so pravzaprav potrebni za uspešen zapis not in kaj mora vsebovati dober program za pisanje in urejanje notnega materiala. Prva stvar je vnos. Note je treba v nekakšni obliki spraviti v računalnik. Kot smo že omenili, je to mogoče z miško ali tipkovnico. Večina programov je narejenih tako, da iz tabele znakov enostavno izberemo želen notni simbol in ga postavimo na notno črtovje. Drugi način je vnos prek MIDI-klaviature ali pa kot uvoz (import) standardne datoteke MIDI (SMF – Standard MIDI File).
Note moramo pisati na notno črtovje, to pa je lahko vidno kot notni zvezek, po katerem se sprehajamo, ali pa kot pri urejevalnikih besedil več strani naenkrat (Page View). Če gre za kompozicijo z več instrumenti, ima praviloma vsak instrument ali pa skupina sorodnih instrumentov prirejeno eno notno črtovje, pri klavirju ali kakšnem drugem instrumentu pa je lahko enemu instrumentu prirejeno več notnega črtovja. Večina programov tudi omogoča zapis glasbenih ključev kjerkoli na notnem črtovju.
Kvantizacija (quantizing) je proces, pri katerem je vsaka nota prirejena določeni ritmični vrednosti. En takt je praviloma razdeljen na 128 enakih delov in tako je lahko ena nota znotraj take kvantizacije. Za ritmične sekcije oz. tolkala se namesto klasičnih not uporablja znak v obliki črke x in zapis tega prav tako podpira večina programov, ki si jih bomo ogledali v nadaljevanju. Kratke note (osminke in šestnajstinke) se lahko zapišejo kot posamezne note z zastavicami ali kot serija not s povezovalnimi črtami. Seveda ne gre brez podpore za besedila. Ravno učitelji glasbenega pouka morajo večkrat pod note za npr. mešani zbor napisati tudi kakšno besedilo, ki se ujema z glasbenim zapisom. Ker gre večkrat za deljene besede, zloge, je treba biti pri nekaterih programih pazljiv pri pisanju in vstavljanju. Večina programov pa tudi podpira uvoz besedil v obliki ASCII. Seveda so tu še simboli za dinamiko in poudarke, za naraščanje … Za kitariste je treba včasih izpisati tudi akorde, ki so lahko v obliki grafičnega prijema ali enostavne črke s pripono (mol, sus …). Upoštevati moramo tudi vezaje, pa še kak posebni simbol bi se našel.
Ko smo note tako ali drugače napisali, je seveda želja, da se takšne tudi izpišejo s tiskalnikom. Če želimo naše note uporabiti tudi v drugih programih, npr. kot dodatek seminarske naloge ali kaj podobnega, mora program podpirati tudi funkcijo OLE ali pa omogočati izvoz v katerem od priljubljenih grafičnih formatov (JPG, GIF, BMP, EPS,…). Prav tako je zaželeno, da je možen izvoz datoteke MIDI, ki se lahko uporabi v sekvenčniku.
Pogosto iskana funkcija je tudi možnost skeniranja in optičnega prepoznavanja not, za kar obstajajo posebni programi (Midiscan, SmartScore) ali pa to možnost podpirajo tudi sami programi za urejanje not.
NAJBOLJ RAZŠIRJENI PROGRAMI ZA UREJANJE NOT
V nadaljevanju si bomo na kratko ogledali le osnovne značilnosti nekaterih najbolj razširjenih programov.
MakeMusic (včasih Coda)
Podjetje ponuja kar 5 različic programov za urejanje not, ki se med seboj razlikujejo predvsem po funkcionalnosti in seveda ceni. Format zapisa vseh programov je združljiv, na voljo pa so različice za Windows (XP in Vista) ter Mac OS X (Power PC In Intel).
Finale NotePad je brezplačni program, ki omogoča vnos not preko tipkovnice ali priključene MIDI-klaviature. Reprodukcija je možna tudi preko priključenih MIDI- modulov/sintetizatorjev. Podpira vnos besedila in uvoz ter izvoz datotek v formatu MIDI.
Finale SongWriter je namenjen manj zahtevnim skladateljem, podpira do 8 notnih črtovij (staves) in omogoča tudi izpis s tiskalnikom. Poleg tega podpira izvoz datotek v formatu MP3 in poskrbi za svojevrstno samodejno harmonizacijo. Priložen ima programski sintetizator, zato bo skladbica tudi samo z računalnikom zvenela dostojno. Na voljo je za 49,95 USD.
Finele PrintMusic je namenjen učiteljem, zahtevnejšim skladateljem, cerkvenim glasbenikom, študentom ... Podpira do 24 notnih črtovij (staves) in vključuje tudi podporo skenerju z optičnim prepoznavanjem not. Glasbeniki, ki igrajo na pihala ali trobila, bodo zelo veseli funkcije MicNotator, ki omogoča zapis zaigranih not prek mikrofona, torej MIDI-klaviatura v tem primeru sploh ni potrebna. Priloženih je tudi veliko predlog, program pa nam bo denarnico olajšal za 99,95 USD.
Finale Allegro je namenjen malce zahtevnejšim glasbenikom, ki želijo za svoj denar soliden izdelek. Poleg vsega, kar znajo mlajši brati, omogoča tudi dodajanje tolkal (Groove Drum), podpira kitarske tablature, doda dinamiko (Human Playback) in vključuje uporaben mešalnik z učinkom reverb. Seveda je mogoče kompozicijo nato kakovostno izpisati s tiskalniku. Cena: 199 USD.
Finale 2008
Da pa ne bi bili prikrajšani pravi profesionalci in tisti, ki skladajo in urejajo zelo zahtevne kompozicije in partiture, je tukaj Finale, kralj med kralji. No, tako vsaj pravijo poznavalci in tisti, ki ga uporabljajo že dolga leta. Finale je paradni konj podjetja Coda in eden najbolj razširjenih programov med glasbeniki, ki imajo opravka z notami. Uporabljajo ga učitelji glasbene teorije, dirigenti, komponisti … Ponuja tako rekoč vse, kar se za tak program spodobi, in je ob tem še razmeroma enostaven za uporabo.
Finale omogoča več načinov ustvarjanja, vnosa in urejanja not. Kot pri manjših bratcih je tudi tu na voljo veliko že pripravljenih predlog in učenje preko »video« primerov. Na voljo je način Speedy Entry, kjer je posamezni tipki na PC-tipkovnici prirejena določena nota (ton), spet drugi seriji tipk pa trajanje (četrtinka, polovinka …). Tako lahko note izredno hitro in enostavno vnašamo tudi brez MIDI-klaviature. Seveda pa lahko uporabimo tudi kombinacijo s klaviaturo in tipkovnico. Naslednji način vnosa je Hyperscribe, ki je po besedah avtorjev najhitrejši način za vnos not. V tem primeru lahko uporabimo metronom in na klaviaturi zaigramo želeno melodijo ali pa si sami »dajemo ritem« s pritiskom na izbrano tipko na klaviaturi. Seveda je takšen način mogoč le za prvi instrument, če pa želimo na obstoječi kompoziciji kaj dodajati, je tempo že določen.
Finale 2008 prinaša kar nekaj novosti. Na prvi pogled je najopaznejša podpora standardu VST avdio, kar v praksi pomeni, da bodo skladbice tudi samo z računalnikom (torej brez dragih zunanjih glasbenih modulov, sintetizatorjev ali vzorčevalnikov) zvenele precej boljše kot pa včasih, ko smo bili obsojeni na »piskajoče« zvoke s SoundBlasterjem združljivih glasbenih kartic.
Druga zanimiva novost je možnost integriranja avdio steze v samo notno kompozicijo. Tako lahko npr. posnamemo petje – vokal in že takoj slišimo, kako bo zvenela kompletna skladbica. Če nam to ni všeč, pa enostavno popravimo partiture.
Na zahtevo poznavalcev so seveda popravili tudi nekaj malenkosti pri urejanju in kopiranju ter dodali močno menijsko podporo desnemu kliku miške.
Namestite si preizkusno različico programa in sami odkrijte vse čare tega uporabnega in razširjenega programa.
Cena: 600 USD oz. 350 USD za izobraževalne in cerkvene ustanove.
Splet: www.makemusic.com ali www.finalemusic.com
Sibelius»
Sibelius je program za 21 stoletje«, pravijo avtorji. Morda imajo prav, kajti program je res najboljša mešanica med enostavnostjo uporabe in vgrajenimi funkcijami, kar jim zavida tudi Finale. Gre za rezultate dela večletnega razvoja, ki poleg tega ponujajo še izredno hitrost pri delu in zagotavljajo, da tudi popoln začetnik lahko le v nekaj dneh napiše zapleteno simfonično partituro. To lahko brez težav objavi tudi v internetu, kjer jo bo prek brezplačnega vtičnika Scorch za spletni brskalnik možno tudi predvajati. Tudi sicer je predvajanje prek zunanjih naprav zelo enostavno, program celo sam poišče priključene MIDI-naprave. Za najzahtevnejše uporabnike pa je na voljo tudi Sibeliusova tehnologija PlugIn, s katero lahko v posebnem skriptnem jeziku sami napišemo določene funkcije, ki bodo poenostavile urejanje not.
V paketu je vključenih veliko predlog (npr. zbor, pihalni kvartet, solo klavir …), ki že poskrbijo za ustrezno število notnega črtovja, pravilne glasbene ključe in seveda nazive posameznih instrumentov. Tudi povečave in pomanjšave se izvajajo izredno enostavno, vsi elementi na sliki pa so dinamični in se samodejno prilagajajo. Vhod MIDI je podprt s funkcijo Flexi-time, ki v popolnosti podpira vse krmilnike MIDI v realnem času in podpira tudi vse zvoke (patches) priljubljenih tonskih modulov. SMPTE skrbi za sinhronizacijo z videom, tako da lahko uporabimo Sibelius tudi pri samodejno razvrstitev, kolikor je to pač mogoče glede na zvrst glasbe in dolžino besedila.
Ko želimo svojo kompozicijo izpisati, program sam preveri, kakšen tiskalnik imamo, in temu primerno prilagodi kakovost izpisa. Velikost izpisa je možno nastaviti v odstotkih od 10–99 % in izpisati tudi dvostransko ali na papir poljubne velikosti. Rezultat lahko tudi izvozimo v najbolj razširjenih formatih zapisa.
Sibelius je na dobri poti, da Finalu prevzame primat, ki ga ta bojda še ima. Ravno preprosta uporaba bo navdušila tudi začetnike, program pa bodo z lahkoto uporabljali tudi, ko bodo že prekaljeni mački v urejanju not. Enostaven in hiter vnos not, praktično neomejeno število glasbenih simbolov, dobra podpora MIDI-reprodukciji, profesionalni videz izpisanih not – to je le nekaj osnovnih funkcij, ki krasijo Sibelius. Z njim bodo zadovoljni glasbeniki, ki pripravljajo note za otroške pesmice, jazz, simfonične orkestre ali celo kakšno alternativno glasbeno smer 21. stoletja. Preizkusna različica je brez dvoma vredna ogleda! Še cena: 799 evrov.
Splet: www.sibelius.com
Za konec morda velja omeniti še dve starosti na področju programov za urejanje not, več o njiju pa si lahko ogledate v internetu:
Overture (v preteklosti Opcode): www.geniesoft.com
Encore (v preteklosti Passport): www.gvox.com
DRUGI PROGRAMI
Sibelius in družina programov Finale seveda še zdaleč niso edini, ki bi znali delati z glasbenimi notami. Vnos in izpis not v veliki večini primerov podpirajo tudi celoviti paketi za glasbenike. V nadaljevanju bomo podali le spletne naslove za nekaj takšnih programskih paketov, saj jih nekateri že dobro poznate ali celo uporabljate:
Steinberg Cubase SX (Windows in Mac): www.steinberg.net
Cakewalk (pretežno Windows): www.cakewalk.com
Apple Logic Studio (samo Mac): www.apple.com/logicstudio
Mac
Dobri stari Apple se ne da. Z novo linijo Macov s procesorji Intel je ponovno zadel v polno. Morda tudi zato, ker je možno na isti strojni opremi uporabljati tako Mac OS X kot Windows XP ali Visto … Tudi avtor pričujočega članka si je pred kratkim omislil MacBook in je zelo navdušen nad njim. Ne nazadnje je tudi ta članek nastal z njim …
Tako Sibelius kot programi iz družine Finale so na voljo tudi za Mace. Ne moremo pa mimo zalo zanimivega in brezplačnega programa, imenovanega LilyPond, po besedah avtorjev »programa za urejanje not za vsakogar«. Ideja avtorjev je bila narediti program, ki bo znal izpisati note s tiskalnikom v čimbolj profesionalni kakovosti. To mu tudi uspeva, zanimiv pa je vnos not v obliki ASCII, kot je razvidno iz slike:
Na naslovu: http://lilypond.org je mogoče poleg že omenjene različice za Mac OS X najti tudi različice za Linux in Windows.
Linux
Seveda lahko tudi ljubitelji Linuxa pridemo na svoj račun. Eden najbolj znanih in razširjenih programov je NoteEdit (http://noteedit.berlios.de). Pri razvoju tega programa je aktivno sodeloval tudi naš rojak, Matevž Jekovec (»ThePianoGuy«, tudi »whiteangel«). Matjaž je skladatelj, zborovodja in študent računalništva. Pod njegovo taktirko pa nastaja že naslednik NoteEdita, imenovan Canorus. (https://canorus.berlios.de). Trenutno je na voljo beta različica, program pa bo poleg Linuxa podpiral tudi Windows in Mac OS X.
NAMESTO SKLEPA
Programov za pisanje in urejanje not je seveda še veliko več, pa tudi dnevno prihajajo novi, saj je tudi uporabnikov iz dneva v dan več. V pričujočem članku smo skušali prikazati osnovne značilnosti programov in podati kratek pregled trga tovrstne programske opreme.
Moj mikro, Junij 2008 | Štefan Hozjan
