Če bi želeli v osnovni šoli učence učiti programiranja, bi učitelji potrebovali nova orodja. O pomenu učenja programiranja namesto učenja uporabe smo pred časom že pisali (tinyurl.com/n4k5c9d), tokrat pa si bomo ogledali okolje Kodu, ki otroka uči programirati, tako da mu pomaga razviti čisto pravo računalniško igro.

Trdijo, da mobilne naprave slabo vplivajo na delovanje možganov, ker zapletena dela opravljajo namesto nas, krive pa so tudi za stres in tesnobo, ker smo zaradi njih stalno dosegljivi. Smešno je kriviti naprave za kaj takega. Krivi smo sami, ker se bodisi preveč zanašamo nanje, ker jih imamo namesto droge, ne kot orodje, in ker jih ne znamo odložiti, po potrebi pa tudi izključiti.

Redkokdo še plačuje programe za osebne računalnike, saj se skoraj za vsako nalogo najde brezplačni. Ker programov ne morejo prodati, avtorji, predvsem pa strani za prenos posegajo po drugih načinih služenja denarja. Oglaševanje spletne strani ni dobičkonosno, vsaj toliko ne, kot zaslužijo z nameščanjem programov, ki si jih uporabniki ne želijo. Od programov za prikaz oglasov, nadležnih iskalnih orodij do v nekaterih primerih škodljive kode.

Programi, ki jih ni treba namestiti na trdi disk računalnika, saj se zaženejo neposredno iz ključka USB, niso primerni le za odpravljanje težav z računalnikom, temveč tudi za običajna opravila, s katerimi se redno srečujemo. Program pa mora biti prilagojen zagonu iz ključka. Omenili smo že program za organizacijo fotografij in orodje za šifriranje podatkov (tinyurl.com/qzsedq9), jih je pa še veliko več.

Uveljavljena družbena omrežja imajo svoje slabe plati, zato se pojavljajo nove ideje, novi pristopi. Prejšnjikrat smo si ogledali alternativo Facebooku, omrežje Ello, tokrat pa komunikacijsko storitev Yik Yak, ki je postala priljubljena med ameriškimi študenti.

Pretvarjanje med formati je lahko mučna zadeva, saj jih je menda več kot tisoč. V redu, najdemo in naložimo brezplačen program, saj za vsako bolezen rožica raste. Poleg pa dobimo, če nismo dovolj pazljivi, še nadležen program, ki ga nismo želeli. Spletne storitve so neprimerno boljša možnost.

Zbirateljstvo je lep konjiček, ki traja vse življenje. Dlje ko zbiramo, več stvari je v zbirki in težje ohranjamo nadzor nad njo. V času pred računalniki so zbiratelji zbirko opisovali v zvezkih, pozneje so uporabili preglednico (Excel), danes pa imajo na voljo programe za opisovanje zbirk in splet za povezovanje.

Družbene mreže so uspešne, ker povezujejo ljudi. Ker morajo od nečesa živeti, ponujajo oglaševanje. Tako dobro, da smo uporabniki postali blago, s katerim mreža trguje. Lahko bi bilo drugače. Društvena mreža bi zahtevala letno naročnino. Še vedno bi se na njen račun steklo dovolj denarja, a manj, kot ga zasluži kot prostor za oglaševanje.

Za Googlov prevajalnik (Translator) radi rečemo, da je kriv širjenja spletnih potegavščin v slovenskem jeziku. Daleč od tega, da bi bil edino tovrstno spletno orodje, a najprej posežemo po njem, kadar želimo vsaj približno razumeti, kaj piše v neznanem jeziku.

Čeprav operacijski sistemi za osebne računalnike niso tako privlačni kot sistemi mobilnih naprav, Microsoft ne obupa. Naslednji operacijski sistem Windows bo imel oznako 10. Sliši se bolje kot 9, čeprav po spletu kroži kup bolj ali manj (ne)verjetnih zgodb za spremembo številčenja.