Najpreprosteje je uporabiti navigacijsko napravo (GPS) oziroma program (skupaj z zemljevidi), ki je tej priložen, ustvariti pot, jo naložiti v napravo in se prepustiti njenemu vodstvu. Navigacijske naprave so cenovno čedalje dosegljivejše, vendar kljub vsemu še vedno niso naprave, ki bi jih vsak od nas imel vedno v žepu. Obstaja tudi možnost, ko vas vodi ustrezno opremljen mobilni telefon, vendar tudi ta oblika ni vsem dosegljiva.

Iz lastnih izkušenj veste, da običajno ni problem v poti, temveč v ideji. Niti približno se ne moremo spomniti zanimivega izleta, o katerem ste pred kratkim slišali, zdel se vam je primeren vašim psihofizičnim sposobnostmi, potem pa je ideja izpuhtela iz z drugimi skrbi prezasedene glave. A po toči se ne splača zvoniti. Pomaga pa, da takrat, ko se spomnite ali slišite idejo, to čim prej »narišete« na zemljevid in jo shranite za poznejšo uporabo. Ko je varno shranjena, jo lahko uporabite, kadar želite, pa še komu jo lahko pošljete ali objavite v spletu. Možnosti za to je veliko. Seveda so najzanimivejše brezplačne spletne storitve, ki so tako ali drugače omejene, ali pa plačljivi programi, ki načeloma omogočajo več. Skoraj vsem pa je skupna zgradba. Spodaj so bolj ali manj natančni zemljevidi, nad njimi pa različni podatkovni sloji, med drugi tudi uporabniški sloj, torej poti, ki jih sami oblikujemo.

Prvi program, ki je vsem nam omogočil prikaz zemljevidov Slovenije na računalniškem zaslonu, je bil Interaktivni Atlas Slovenije (IAS) založbe Mladinska knjiga. In to je tudi vse! Vse izvode, ki jih je založba dala v prodajo, so že prodali, ponatisa pa ne načrtujejo. Nič čudnega, saj je program ostal tak, kot pred leti. V bistvu digitalna različica atlasa (skenirani zemljevidi) v knjižni obliki, brez uporabnih dodatnih možnosti. Še lastne poti ne morete narisati, kaj šele da bi jo shranili za poznejšo uporabo. IAS je vse tisto, kar kartografski program ne sme biti in nič od tistega, kar bi moral biti! A ker je nekoliko starejši, mu to morda delno oprostimo, čeprav pa ne razumemo Mladinske knjige (ali koga drugega), da ni nekoliko naprednejša in naredi kakšne novejše, boljše različice, ki bi omogočala dejansko interaktivnost z vključitvijo novih tehnologij.

ČE POTREBUJEŠ, POTEM PLAČAJ!

Čisto nekaj drugega je program Quo. Angleška pogruntavščina, ki so jo pred mesecem prevedli tudi v slovenski jezik. Brezplačna različica, ki jo lahko vsak prenese v svoj računalnik in namesti, sicer omogoča nekoliko več kot IAS, vendar uporabnik hitro ugotovi, da so možnosti, ki so mu na voljo, absolutno premalo. Edino, kar mu preostane, če mu ni škoda denarja, je nakup ene od različic Pro brez omejitev, ki vsebuje tudi zemljevide v razmerju 1 : 25.000 (v rajnki državi smo jih imenovali specialke), šele nato je zadeva resnično uporabna. V obeh različicah je na voljo tudi prikaz planinskih poti, ki jih je pripravila Planinska zveza Slovenije. Sliši se dobro, vendar je ta plast amatersko narejena. Škoda. Namesto da bi bile poti vektorizirane, opisane na podlagi orientacijskih točk, gre le za grafično narisane poti, ki, če želimo kaj več, zahtevakp dodatno delo. Oziroma – še najenostavneje je, da poti prikažemo na najpodrobnejšem zemljevidu, izberemo eno, to področje čim bolj povečamo, nato pa po poti označujemo (klikamo) točke, ki se nam zdijo pomembne.

Ko pot oblikujemo, šele vidimo bistvo programa. Projekt (plast) shranimo na disk za poznejšo uporabo ali razpošiljanje prijateljem, ki so lastniki istega programa, ali pa pot izvozimo v navigacijsko napravo, oziroma, če te nimamo, izdelamo in natisnemo poročilo (analizo) poti. V tem so vsi pomembni podatki (orientacijske točke, predviden čas, višinski grafikon …), ki nam na terenu pomagajo pri orientaciji. Če imate mobilni telefon ali dlančnik z operacijskim sistemom Windows Mobile 5 ali 6, je vse še nekoliko preprostejše, saj lahko zemljevide in podatke izvozite tudi vanj.

Skratka, dobra odločitev se nam zdi omejena, a brezplačna različica. Tako vsaj ne kupujemo mačka v žaklju. Brezplačno različico lahko vsaj preizkusimo, preverimo, ali je to tisto, kar dejansko potrebujemo, in če ocenimo, da potrebujemo popolno funkcionalnost, šele nato kupimo različico Pro. Quo Pro je vse tisto, kar IAS ni!

Google Maps in Najdi.si
Imeti program je dobro, saj so vse informacije shranjene lokalno, zato lahko tak program vsebuje veliko količino podrobnih podatkov. Ima pa eno slabost. Ker gre za samostojen program in ne recimo spletno storitev, je nemogoče ali vsaj težko v zadevo vključiti tudi druge. Tako je zelo težko v program vključiti recimo predloge za izlete, opise poti, fotografije ali video izrezke, ki so jih naredili drugi uporabniki tega programa. Ko gre za program, je težko recimo organizirati skupnost uporabnikov s podobnimi interesi. Tu lahko pride na pomoč splet. Izleti in podobne dejavnosti so vsekakor eden boljših razlogov, zakaj se zateči k spletnim storitvam. V kartografskem smislu to pomeni prikaz zemljevidov znotraj brskalnika in po možnosti dodajanje orodij, ki uporabnikom omogočajo dodajanje lastnih vsebin. Od idej izletov, označevanja planinskih, kolesarskih in še kakšnih poti pa do fotoreportaž, označevanja zanimivih točk in še česa.

Ena od takih storitev je recimo Google Earth. Ta je sicer zanimiv, vendar je ločljivost satelitskih slik Slovenije preslaba, da bi ga uporabili v naš namen, torej iskanje idej in oblikovanje poti poletnega izleta. Kaj pa pri nas? Pred časom je nastala kartografska storitev znotraj iskalnika Najdi.si. A tudi ta ni primerna, saj je oblikovana za iskanje hišnih številk – zunaj tega pa ni poti ali česarkoli drugega, kar bi oblikovanje poti omogočilo. Pa tudi orodja za risanje po zemljevidu ni! Ločljivost zemljevidov Slovenije znotraj storitve Google Maps je nekoliko višja. A tudi ta storitev ni oblikovana za načrtovanje poti, razen za izračun časa vožnje med dvema geografskima točkama. Je pa res, da omogoča uvoz dodatnih plasti (datotek KML), ki lahko vsebujejo tudi grafični prikaz ideje izleta. Tega je v spletu veliko, nekaj malega tudi za področje Slovenije.

ČISTO SAMOSVOJE

Geopedia je interaktivni in tematski atlas, ki vsakomur omogoča dodajanje in urejanje vsebin o Sloveniji. Tako imenovana ljudska enciklopedija je nastala na podlagi sodelovanja visokotehnološkega podjetja Cosylab in Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj. (podrobno: www.mojmikro.si/mreza/po_slovensko/geopedia-prvi_interaktivni_atlas_slov...)

Soustvarjanje vsebin zahteva predhodno registracijo, ki pa je brezplačna. Registriranim uporabnikom je nato na voljo ustvarjanje lastnih kart in slojev za katerokoli tematsko področje, lahko pa uporabi vse javno dostopne karte ali sloje. Omejitev ni, treba pa se je zavedati, da so informacije javne in da se podatki ne smejo uporabljati v komercialne ali poslovne namene. Uporabnik lahko svojim kartam in slojem določa pravice dostopa in tako nadzira, kateri uporabniki imajo do njih dostop. Pravice se določajo ločeno za pregledovanje in urejanje. Prav tako se lahko uporabnik odloči, da bo svoje vsebine uporabljal samo zase.

Zaradi odprtosti, brezplačnosti in široke ter že oblikovane spletne skupnosti, je Geopedia primerna tako za oblikovanje, kot tudi za iskanje idej za izlete. Vnos sicer ni tako zelo enostaven kot pri programu Que, pa tudi poročil ali analiz poti storitev ne ustvari samodejno, temveč jih je treba vpisati ročno. Je pa vse, vključno z zemljevidi v razmerju 1 : 25.000, na voljo brezplačno! In kaj Geopedia omogoča? Vsekakor je več kot le pripomoček izletnikom, a je tudi za te namene več kot uporabna. Poleg standardnih in manj standardnih geografskih zadev vsebuje vse mogoče – od kolesarskih poti, ki so jih vpisali in opisali uporabniki, nekaj tisoč planinskih poti s planinskimi kočami, pa do gradov v Sloveniji, ekoloških kmetij in modelarskih letališč. Informacij, da je kaj.

Moj mikro, julij-avgust 2008 | Jan Kosmač