Med metapodatke štejemo tudi podatke, ki spremljajo digitalne fotografije. Če na primer na fotografiji kliknemo z desno tipko in izberemo Lastnosti, najdemo med njimi tudi razdelek EXIF, kjer je kopica podatkov o njej. Ne le, kdaj je bila posneta, ampak tudi, s katerim fotoaparatom in s kakšnimi parametri. Podatkov je kopica in prav koristni so.
Zadnja leta smo priča precejšnjemu znižanju cen navigacijskih naprav in s tem njihovi vse večji uporabi. Hkrati s tem je v spletu nastalo vse več storitev in portalov, ki omogočajo, da s fotografijami počnemo vse mogoče. Lahko jih objavljamo v obliki fotoalbumov, lahko si jih delimo znotraj socialnih omrežij, lahko ilustriramo poročila s počitnic, potovanj, pohodov… Le vprašanje časa je bilo, kdaj se bo nekdo spomnil, da bi bilo dobro, če bi v metapodatke fotografije dodali tudi zemljepisne koordinate. Zakaj? Najprej zato, da bodo lahko na primer lastniki naprav GPS točno vedeli, kje je bila kakšna fotografija posneta. Drugič pa zato, ker je v spletu kart nekaj storitev, ki znajo iz teh koordinat izvleči kaj več kot le golo točko na zemljevidu.
Kako nam torej to geo označevanje (geotagging) lahko pomaga? Vzemimo, da v spletu prebiramo zanimivosti o nekem kraju in si ogledujemo fotografije. Ali ne bi bilo fino, če bi recimo lahko kliknili to fotografijo in prikazal bi se nam zemljevid s točno oznako, kje je bila ta fotografija posneta? Seveda bi bilo zabavno. Še bolj, če bi tej fotografiji lahko pripeli zemljevid, kjer bi označili tudi druge motive na fotografiji. Ali pa RSS-novice. Če bi bile recimo te povezane z geo podatki, bi lahko uporabniki dobili boljši občutek, kje na primer se nekaj dogaja ali se je dogajalo. Ali pa sploh novice, ki jih v spletu objavljajo različne televizijske hiše in tiskovne agencije. V Gazi so se streljali … Ne le, da je mogoče pokazati, kje je Gaza, mogoče je pokazati tudi ulico, kjer se je incident zgodil. Vsekakor zadeva pripomore k večji realnosti …
No, geo označevanje ali geotagging je nekaj, kar je sicer dokaj sramežljivo prisotno zadnjih nekaj let, zadnje čase pa se o njem govori vse več. Posebej zato, ker se za uporabo tega načina odloča vse več velikih igralcev. Recimo Flickr, fotografsko socialno omrežje se s tem ukvarja že od avgusta 2006, prav tako Wikipedia s predlogami Coor title dms in Coord, Nokia je opremila svoj N96 tako, da vdelani sprejemnik A-GPS dodaja tudi zemljepisne metapodatke fotografijam, posnetim z vdelanim fotoaparatom, in še kaj bi se našlo. Zelo zanimiv je tudi Intelov projekt, imenovan Place Lab. Gre za tehnologijo, pravzaprav programsko opremo, ki omogoča dokaj natančno geografsko določanje položaja, pri čemer pa ne uporablja navigacijskih sprejemnikov, pač pa obstoječe brezžične dostopne točke 802.11, GSM-oddajnike, fiksne naprave bluetooth in še kaj. Iz podatkov, ki jih ti vsebujejo, lahko nato izračuna dokaj natančen položaj. Seveda je zadeva ta trenutek aktualna le v mestih, kjer je teh radijskih signalov dovolj, a sčasoma se bo pokritost povečala, če ne drugače, s pojavom novih tehnologij.
Kaj nam torej prinaša geotagging? Prinaša nam kakovostnejše informacije, večjo interaktivnost, in boljše sodelovanje. In tudi zanj velja enako kot za vsako novo tehnologijo – uporaba je odvisna le od ideje, narediti je mogoče skoraj vse.
Moj mikro, julij-avgust 2008 | Zoran Banovič
