Sredi maja je naša mala deželica znova pokazala, da je lahko pri soustvarjanju inovativnih spletnih rešitev v ospredju. Predstavljena je bila namreč Geopedia (www.geopedia.si), prvi interaktivni in tematski atlas, ki vsakomur omogoča dodajanje in urejanje vsebin o Sloveniji. Registrirani uporabniki imajo tako možnost dopolnjevati njeno vsebino po vzoru izjemno priljubljene spletne Wikipedije, s tem da imajo vsebine v Geopedii tudi geografski značaj, saj se vnašajo neposredno na zemljevid Slovenije. Tako imenovana ljudska enciklopedija je nastala na podlagi sodelovanja visokotehnološkega podjetja Cosylab in Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj.
V skrbi za okolje
V Geopedii je Slovenija prikazana iz zraka na podlagi reliefnih ali orto foto zemljevidov, geografsko locirani podatki pa vključujejo tudi načrte, topografske karte, fotografije Slovenije, posnetke iz zraka in analize o okolju. Skrb za okolje je pravzaprav eden od glavnih razlogov za nastanek interaktivnega atlasa, saj vmesnik omogoča prikazovanje različnih sprememb v okolju v daljših časovnih obdobjih in je tako izvrsten prikaz posledic, ki jih na okolju pušča človeška roka. »Geopedia je med drugim namenjena ozaveščanju javnosti o podnebnih spremembah in varovanju okolja,« so zapisali v sporočilu za javnost in izpostavili nekaj primerov uporabe zemljevida v ta namen.
Tako zaradi segrevanja površine zemlje predvidevajo dvig morske gladine, kar je na primeru slovenske obale prikazano tudi na Geopedii. Prav tako je mogoče spremljati vpliv spreminjanja različnih kazalcev zaradi vse pogostejših neurij in vročinskih valov, ki kažejo na določene trende tudi v Sloveniji. Še najbolj pa kolikor toliko okoljevarstveno osveščenega človeka zbode v oči primerjava velikosti Triglavskega ledenika med leti 1952 in 2003.
Ker gre v tem primeru za dokaj občutljive podatke, ti niso vneseni s strani uporabnikov, kot to dopušča koncept ljudske enciklopedije, pač pa so avtorsko zaščiteni. Prispevale so jih razne državne ustanove in uradi, tako da lahko Geopedio mirne vesti uporabljamo tudi kot izobraževalni pripomoček.
Kaj je GIS?
Temelj geografskih informacijskih sistemov (GIS) sta urejanje in upravljanje s prostorskimi podatki in z njimi povezane analize. Grafični vmesnik je povezan z relacijsko zbirko podatkov in omogoča njihovo vizualizacijo, prikaz pa je narejen na podlagi rastrskih, vektorskih in drugih vrst podatkov. Orodja za analizo teh podatkov omogočajo grafičen prikaz zemljišč, analize razdalj, ugotavljanje gostote določenih pojavov, poglobljene prostorske analize in drugo.
DELOVANJE
Podjetje Cosylab je razvijalec zmogljivih geografskih informacijskih sistemov (GIS), med njegovimi izdelki je na primer ogrodje za razvoj geoinformacijskih sistemov Giselle, o katerem smo v Mojem mikru že. Glavna prednost ogrodja Giselle so sloji v obliki bitnih slik (rasterjev) in vektorskih podatkov. Prvi so lahko orto foto posnetki, kartografske podlage, načrti in analize, drugi pa točkovni, linijski in poligonski. Slikovni sloji se večinoma uporabljajo kot ozadja, na katerih so prikazane informacije iz podatkovnih zbirk. Vektorski sloji pa vsebujejo podatke o geografskih lastnostih določenega območja in imajo dve, eno ali nobene dimenzije (pike). Slojem je mogoče nastaviti status in tako onemogočiti njihovo spreminjanje. Znotraj grafične aplikacije sistem GIS omogoča istočasni prikaz prekrivajočih podatkovnih slojev, višje ležeči sloji so pri tem transparentni in ne zakrivajo spodnjih. Potreba po omrežni komunikaciji podatkov iz podatkovnih zbirk je zavoljo spletne aplikacije zmanjšana na minimum, zaradi česar je Geopedia prijetna za uporabo.
Spletni vmesnik je izredno preprost in povprečen uporabnik potrebuje le nekaj minut za spoznavanje osnovnih orodij, ki mu omogočajo iskanje in pregledovanje vsebine. Podatke je mogoče iskati prek ključnih besed ali po kategorijah objave. Vse ukaze je mogoče nadzirati z miško, informacije pa so prikazane v drsnih oknih, ki jih je mogoče po potrebi povečati, pomanjšati ali zapreti. Z vklapljanjem ali izklapljanjem slojev lahko zožujemo iskalne kriterije in delamo primerjave podatkov, kot na primer pri ogledu Triglavskega ledenika. V Geopedii je na voljo vrsta različnih kart, dodajati pa je mogoče tudi lastne karte. Tako lahko iščemo gostinske ali prenočitvene zmogljivosti po Sloveniji, kakovost vsebine pa je predvsem odvisna od tega, koliko se bo Geopedia prijela med uporabniki, ki jo bodo pridno polnili.
VNAŠANJE VSEBIN ZA NAJŠIRŠO POPULACIJO
Pristop k soustvarjanju vsebin zahteva predhodno registracijo, ki pa je brezplačna. Registriranim uporabnikom je nato na voljo ustvarjanje lastnih kart in slojev za katerokoli tematsko področje, lahko pa uporabi vse javno dostopne karte ali sloje. Omejitev dobesedno ni, treba pa se je zavedati, da so informacije javne in da se podatki ne smejo uporabljati v komercialne ali poslovne namene. Uporabnik lahko svojim kartam in slojem določa pravice dostopa in tako nadzira, kateri uporabniki imajo do njih dostop. Pravice se določajo ločeno za pregledovanje in urejanje. Prav tako se lahko uporabnik odloči, da bo svoje vsebine uporabljal samo zase.
Geopedia dostopnost do podatkov in storitev deli na tri ravni: pregledovanje, pregledovanje in vnašanje ter interesne skupine in posamezniki. Tretja raven omogoča dostop do najširšega nabora vsebin in vnašanje geolociranih podatkov. Takšnim uporabnikom se s pogodbo o sodelovanju omogoči uporaba dodatnih orodij, prilagojenih njihovim potrebam.
FOKUSNE KARTE
Geopedia predvideva tudi komercialno plat uporabe določenih slojev, pri kateri bodo na voljo vsi javno dostopni sloji ter nekatere kartografske podlage. Temu ustvarjalci Geopedie pravijo fokusne karte, namenjene iznajdljivim uporabnikom z dobrimi idejami, ki z njimi lahko tudi zaslužijo. Prihodke bo ustvarjalec zanimivega zemljevida prejemal izključno iz naslova oglaševanja svojega dela, vendar se bodo prihodki razdelili še med upravitelje projekta in ponudnika kartografskih podlag. Seveda pa bo njegov zemljevid moral ustvariti dovolj velik obisk (več kot 5000 ogledov mesečno), da bo lahko sklenil komercialno pogodbo z upraviteljem. Komercialne karte bodo na voljo šele julija 2007, nič pa uporabnikov ne omejuje, da že zdaj začnejo razmišljati in pripravljati zanimive zemljevide.
Fokusne karte je mogoče s posebnimi dogovorom nameniti popolnoma zaprtemu krogu uporabnikov, enako pa je stvar dogovora integracija servisa v druge spletne strani, kar v javni različici Geopedie ni mogoče.
VELIKO ZANIMANJE UPORABNIKOV
Geopedia je prvi dan po predstavitvi doživela izjemen naval uporabnikov, saj se je na sistem priklopilo več kot deset tisoč uporabnikov, kar je povzročilo začasen izpad. Tudi v naslednjih dneh so morali proti preobremenitvam razširiti kapacitete sistema, zato lahko upravičeno pričakujemo, da Geopedia ne bo muha enodnevnica, pač pa bo dosegla stopnjo, ki so si jo zamislili njeni ustvarjalci. Kakor že mnogokrat doslej v spletu pa se lahko celo izkaže, da bo projekt presegel vsa pričakovanja in postal nova zgodba o uspehu domačega znanja.
Tomaž Lukman
