FastViewer
FastViewer deluje zalo podobno kot ISL. Se pravi, program z njihove ali s svoje strani poženete, prijavite in se povežete. Nekakšnih prednosti pred ISL-jem nisem našel, je pa več kot očitno, da sta največja tekmeca.
FastViewer ponuja tudi snemanje povezave, pogovor in prenašanje ali nalaganje datotek. Vse datoteke se shranijo začasno v strežniku in so pri prenosu šifrirane z 256-bitnim ključem AES. Na voljo so še povečevanje zaslona, trenutna zamenjava namizja, zamenjava ločljivosti, hitre tipke za zaklepanje in prijavo v sistem. Vse posebne tipke so bolj ali manj na dosegu roke. Tega ISL žal nima.
Ko vmesnika ne uporabljate, se skrije. Sta pa vmesnika različna na eni in drugi strani. Odjemalec tako nadzira, kaj se dogaja. Sejo lahko prekine, ne more pa prevzeti celotne aktivnosti, se pravi, miška je na drugi strani vedno aktivna. Precej podroben je tudi pri prijavi seje in nadzoru prek ukazne vrstice.
Vprašljivo je pri takšnem programu imeti neskončno možnosti za barvarje in risanje, saj navadno pri tehnični podpori za kaj takega nimate ne interesa ne želje. Morda pa vseeno komu pride prav. Kakor koli, če bi se odločal med tema res profesionalnima rešitvama, bi brez dvoma izbral ISL. FastViewer pa bo odličen za vse druge, ki vam je tuje pač ljubše.
Anyplace Control 4.8
Tudi ta program spada med tiste, ki jih je treba naložiti v vse računalnike. Seveda prinaša s sabo administratorski in odjemalčev pogled. Pri prvi prijavi je poleg gesla treba podati svoje podatke, tako da se vaš računalnik pojavi v zbirki na proizvajalčevi spletni strani.
Po prvem zagonu uporabniku ni točno jasno, kaj je kje in zakaj. Vsaj moj občutek je bil tak. Treba je bilo preštudirati možnosti in uporabo. Anyplace ponuja tehnični dostop, se pravi neposredno povezavo, s tem da morate poznati bolj ali manj vse podrobnosti omrežja, da sploh pridete zraven. Se pravi IP-naslov, ker ime v 99 odstotkih primerov ne pomaga, dodati morate sebi prijazno ime ter seveda povezave, prek katerih deluje. Upate lahko samo, da se strežniški uporabnik ni igral s temi nastavitvami in je pustil vse privzete vrednosti, sicer lahko to postane pestro.
Če pa uporabljate svoje uporabniške nastavitve za dostop do svojih računalnikov na oddaljeni lokaciji, vnesete le svoj poštni naslov in geslo. Program iz strežnika prebere podatke in vam pokaže vse računalnike, v katere se lahko prijavite. Na te potem kar kliknete in se povežete.
Če imate v vašem omrežju več računalnikov, jih zna Anyplace prek Host Modula najti. Potem vam preostane le, da potisnete namestitveni program do njih in seja se lahko začne.
V nadzornem modulu nastavljate poleg gesla za dostop tudi nastavitvene podatke (vrata, IP- številke …). Prav tako vam je na voljo vdelani pregledovalnik datotek oz. kaj se je dogajalo v računalniku.
Anyplace omogoča poln nadzor ali samo pogled v oddaljeni računalnik. Prenos datotek poteka prek vdelanega programa. Na voljo je tudi pošiljanje sporočil, celo kopiranje odlagališča iz enega v drug računalnik. Prav tako imate poln nadzor nad računalnikom glede upravljanja z izklopom. Če ste v istem omrežju in vaša omrežna oprema pozna zbujanje na daljavo, vam je omogočeno tudi to.
Ko ste v oddaljenem računalniku, lahko prek orodne vrstice urejate še druge pomembne nastavitve – od centriranja zaslona do povečevanja, hitre zamenjave ter zaklepanja uporabniške seje z odvzemom tipkovnice in miške ter pogleda na zaslon. Prav pa pride občasno tudi hiter dostop do upravitelja opravil. Vaša gesla sicer prenaša 320-bitni ključ, medtem ko je sama povezava 128-bitna.
V končni sodbi o programu je edina zamera čudna politika urejanja in dostopanja do oddaljenih računalnikov. Sicer pa je Anyplace čisto spodoben kot vsi drugi.
Instant Housecall
Spet še ena različica, ki mora biti nameščena v vseh računalnikih. Edino licenciranje in logiranje je spet urejeno drugače. Vsak uporabnik se mora prijaviti na spletni strani in dobi svojo številko ter dostopne podatke.
Šele potem se lahko prijavi v določen in povabljen izbran računalnik. Na srečo lahko uporabnika obvestite o tem, naj si to uredi – kar preko elektronske pošte. Tam so že priložena vsa navodila. Težava je v tem, da določena administracijska opravila potekajo le preko njihove spletne strani. Se pravi, da se vedno prijavljajte in urejate to na daljavo.
Sicer pa nič posebnega. Instant Housecall ima modul za klepet, vse drugo pa je precej skrito. Ugotovite lahko, da je na voljo tudi prenos datotek. Pa tudi beležke, kjer si administrator lahko pripiše, kaj je pri katerem uporabniku počel. Seveda se to da pozneje pregledovati. Potem je tukaj še konferenčni klic.
Uporabljate lahko bližnjico Ctrl Alt Del, pa tudi možnost, da se po ponovnem zagonu računalnika takoj spet povežete z njim. Česar drugod nisem videl, pa je zahtevek za online plačilo. Super. Če ste podjetje, ki se ukvarja s pomočjo na daljavo, vržete uporabniku na zaslon sporočilo z vsemi tehnikalijami za plačilo. Šele potem nadaljujete sejo. Vse to lahko uredi hitro, vi pa seveda na svoj račun dobite denar. Imenitno, tega res nima nihče drug.
Na voljo se vam še precej nerodna uporaba dveh monitorjev, povečevanje zaslona, oddaljen pokazatelj, celozaslonski način in odklop zaslona na odjemalčevi strani. Prav tako se da nastaviti barvno globino ter povečevanje miškinega kazalca.
Različica Pro se za malenkost razlikuje od »navadne«. Prva in nemalokrat pomembna možnost je dodajanje svojega logotipa na prijavna zaslona ter dodajanje programov za zagon na svojo spletno stran. Drugo pa je obveščanje preko SMS-ov, kaj se dogaja v oddaljenih računalnikih oziroma če vas želi kdo kaj tudi pobarati glede svojih težav.
Netviewer
Spada v skupino »poženi, dobi številko, daj številko in preglej«. O tem programu res samo najboljše. Resda mu manjka nekaj konkretnih zadev, a to ne zmanjša njegove vrednosti na drugih področjih.
Zelo dober je pri hitri zamenjavi zaslonov. To se zgodi skorajda v trenutku, hitreje kot pri konkurenci. Netviewer je tudi najboljši pri pridobivanju osebnih informacij o stanju računalnika na drugi strani. To poteka takole: Odjemalec zaprosi za podatke. Strežniška stran se seveda mora strinjati s tem, da pošlje želene podatke. Še prej si jih lahko pregleda. In če se strinja, so podatki že na drugi strani. To pride prav predvsem pri odpravljanju strojnih ali drugih bolj čudnih težav. Ko bodo spravili na drugo stran še pregled dogodkov, bo toliko boljše.
Drugače pa imata obe strani polne roke dela, ker je gumbov na začetku kar precej. Na desni strani je tako priročen pladenj, kjer si izberete, kaj želite početi, nato pa ga lahko skrijete. Strežnik ima na voljo manjši del, kjer eksplicitno dovoli, ali prekine sejo ali dovoli poln način delovanja ali pa samo kazanje, kaj in kje naj kliknemo. Dodane ima še vse druge, tudi nevsakdanje zadeve. Program se ponaša tudi z modulom za VoIP-komunikacijo, prav tako ima v svoja jedra vgrajen modul za klepet in prenos podatkov. Pri prenosu podatkov je treba odvleči pravo datoteko na pravo mesto, in že se prenaša. Nobene izbire kam, zakaj in kako. Vse je samodejno.
Potem je tukaj še fiksiranje pogleda, povečevanje in pomanjševanje, ohranjanje naravnega zaslona pri polni ločljivosti 1 : 1. Pa še kaj bi se našlo. Vse polno je tudi raznih dodatkov za specializiran dostop in delo samo z določenimi aplikacijami. Najbolj cenjen bo seveda dodatek za Office.
RapidAssist
Takoj na začetku moram omeniti, da tako čudnega program na tem testu ni bilo. Resda je vse skupaj steklo, kot mora, vendar je program star, povožen od konkurence in tukaj je samo zato, da bo stvar objektivnejša. Ne deluje niti na Visti.
RapidAssist spada v skupini tistih, ki se poženejo brez nameščanja v odjemalcih. Pri strežniku pa potrebujete »vse živo« znanje. Če je imel vaš tehnični svetovalec v svojem strežniku tudi licenčni strežnik, se vam bosta poleg polja za povezavo izpisala še njegova telefonska številka in vaš ID. Na njegovi strani pa se takoj, ko podate zahtevo za povezavo, pokaže vaš ID v njegovem nadzornem programu. Potem se povežeta.
Vse skupaj lahko storite tudi prek poštnega sistema ali kakšnega hitrega sporočilnega sistema. Ko se priklopite, je spet vse kot običajno klasično delo s pregledom in možnostjo dela na oddaljenem namizju. Brez potrditve ni povezave, tako da večna povezava odpade.
Med dodatnimi možnostmi so še risanje po zaslonu, delovanje neodvisno od brskalnika, program pa tudi pozna zaščito z gesli za kritične aplikacije. Se pravi, določite, kaj lahko kdo poganja na oddaljeni strani.
Končna sodba je taka: zelo stara aplikacija, ki večinoma ne obnavlja, čeprav je na njihovi spletni strani letošnja letnica.
Moj mikro, november 2008 | Aleš Farkaš |
