Crossloop
Crosslop spada med tiste programe za oddaljeni dostop, ki jih morate imeti ves čas nameščene na obeh straneh. K sreči se jih preprosto sname iz spleta. Večje vprašanje pa je, ali boste na drugi strani, kjer boste hoteli dostop do svojega oddaljenega računalnika, lahko nameščali programe. Tu imam v mislim kakšne kavarne, službene računalnike itd.
Grafični vmesnik je velik in ne da nobene konkretne informacije o seji, ki poteka, razen o uporabniškemu imenu in časovnem poteku. Slaba stran vsega tega je, da mora biti ob oddaljenem računalniku nekdo prisoten, da vas spusti zraven. Sejo je namreč treba potrditi.
Tudi sama seja se vzpostavlja malenkost dlje časa. Brezplačnost pa zahteva davek, saj je po vsaki seji treba razposlati obvestilo, zakaj in s kakšnim namenom ste Crossloop uporabljali.
Prenašanje podatkov je trivialno in enako kot v Windows, pri čemer morate najti in omogočiti dostop do diskov. Super dobro urejeno! Posebnost programa pa je onemogočanje miške in tipkovnice na odjemalčevi strani, tako da tisti na drugi strani ne more ničesar narediti. To imajo tudi drugi, vendar ne tako preprosto in na en klik. Zadnja možnost, ki vam je na voljo pri prijavi, pa je takojšnja zamenjava dostopa med odjemalcem in strežnikom.
CrossLoop je eden od dveh, ki vas bosta pozdravila v slovenskem jeziku, če to komu kaj pomeni.
Program ni slab, ni pa nič posebnega, da bi zdaj vsi noreli za njim. Svoje potencialne odjemalce lahko pritegne tudi s pomočjo svojih svetovalcev, ki so v večini brezplačni, lahko pa tudi ne.
NTRconnect
NTRconnect je brezplačen. Vendar lahko snamete samo različico PRO, ki se po 30 dneh spremeni v navadno, brezplačno. In kje je problem? Kavlja sta dva. Prvi je vsekakor takojšnje teženje z varovano povezavo. Če hočete imeti največjo stopnjo varnosti, morate kupiti program Pro ter še kartico za izračun ključev – gesel. Ideja ni slaba, bolj teži cena, ker se ta obračunava z mesečno naročnino. Drugi kavelj je ta, da če ne preberete, kaj vse vam bo odvzeto, boste malce »nategnjeni«, ko se različica Pro spremeni v navadno.
NTRconnect se namesti kot storitev. Kar pomeni, da boste lahko do njega dostopali od koder koli in seveda tudi brez interakcije z drugo stranjo. Pri namestitvi se prijavi tudi na ponudnikovi spletni strani. In ko ga nato želite uporabiti, ga zaženete neposredno z njihove strani. Ne iz posebnega programa .
Progam je toliko »bolan«, da na spletni strani pred namestitvijo preveriti, ali obstaja nova različica, a je ne prenese in se preprosto ne namesti, dokler ne pridobite nove različice.
Sicer pa je delo z NTRconnectom prijetno. Poudariti je treba delo z odlagališčem podatkov. Poleg kombinacije tipk za prijavo, pozna še kombinacijo tipk za zagon upravitelja opravil (Task Manager). Tukaj so še obvezni prenosi datotek, urejanje barvne globine ter uporaba celozaslonskega načina dela. Uporabnikom je na voljo tudi samodejna odjava po določenih minutah. Za svoje delovanje uporablja povezavo HTTPS z 256-bitnim ključem.
Dodatne gledalce in delavce na svoj računalnik lahko pridobite kar prek vgrajenega programa za pošiljanje obvestil. Vsem sodelujočim pa lahko določite tudi, da so samo gledalci ali enakopravni delavci.
Dodali pa so zanimivo stvar, in sicer oddaljeno tiskanje in tiskanje na privzeti tiskalnik. Pri vseh programih se tiskanje opravi s privzetim tiskalnikom na oddaljeni lokaciji. Tu pa lahko izberete, kam in kaj.
Vendar pozor, vse to velja za polno različico Pro. Pri brezplačni lahko urejate do dva računalnika naenkrat. Posloviti pa se boste morali tudi od tiskanja oddaljenih dokumentov z lokalnim tiskalnikom, prenosa podatkov, risalnim orodjem in še nekaterim dobrotam, ki pa niso nujno pomembne za oddaljeno delo.
https://www.ntrconnect.com/web/default.asp?
ShowMyPC
Program ne zahteva namestitve, le pognati ga je treba in izbrati, kaj hočete: pokazati namizje ali se nanj priklopiti. Odvisno od izbire se vam v prvem primeru ustvari ključ, ki ga morate posredovati odjemalcu, v drugem primeru pa se morate zadovoljiti z vnosom gesla.
Deluje preko SSH-ja, zato je vzpostavitev povezave malce počasnejša. Postavite lahko tudi svoj SSH-strežnik, ki bo preverjal gesla in dajal informacije o ustvarjeni kodi za vzpostavitev povezave. Dobra stran pri programu je tudi onemogočanje Vistine zaščite za dostop do datotek in sistema, kar utegne biti pri tehnični pomoči še kako dobrodošlo.
Ker je pošiljanje gesel lahko delikatna zadeva, vam je na voljo posebno okno, da lahko prijatelje povabite kar prek njihovega sistema v svoj oddaljeni računalnik. Dodatna dobra lastnost je, da sistem posname svoje delo.
ShowMyPC ima vse lastnosti brezplačnega programa, zlasti prilagodljivost in preprostost. Težava je v tem, da ne dopušča prijave na oddaljeno namizje ves čas. Vse od prenosa podatkov do tabel za klepet pa je seveda treba plačati – žal. Lahko pa namestite tudi dodatek, imenovan ShowMy PC Services, ki pa ni združljiv z Visto. Ta odpravi še zadnjo pomanjkljivost: stalni dostop do oddaljenega namizja.
CSpace
Za delovanje potrebuje namestitev na obeh koncih. Zelo v redu urejeno izdelovanje RSA-ključa, ki se ga potem objavi (javnega, seveda) na spletni strani. Na drugi strani mora uporabnik storiti isto, in šele potem, ko imata oba ključa, lahko eden drugega povabita na sodelovanje. Podobno kot PGP.
Program CSpace je videti precej drugače kot tekmeci. Zelo spominja na komunikacijske programe za klepet. Ali je to prednost ali ne, boste presodili sami. Mimogrede, tak način imajo tudi drugi programi za klepet. Vendar se le s težavo prebijajo skozi požarne zidove, ker jim je to onemogočeno. Če pa ste doma in direktno v internetu pa to ne bi smelo biti problemov. Vedite le da komunikacija v večini primerov tudi ni kriptirana.
CSpace ponuja tudi zelo enostaven program za izmenjavo datotek. Program za klepet je tudi dokaj siromašen. Nekako nedodelan pa je ostal del za urejanje dovoljenj za dostope, torej kaj sme urediti uporabnik z določenim dostopom. Za domačega uporabnika je precej nerodno pisanje nekakšnih skriptnih ukazov. Saj so razloženi na spletni strani, a dvomim, da se bo kdo v to poglabljal.
CSpace za delovanje uporablja VNC-strežnik. Kaj je to, boste videli v nadaljevanju. To pa je tudi vse, kar zna. Vendar še vedno deluje zelo v redu, pa tudi v oddaljeno omrežje se lahko prijavite, tudi ko v njem ni nikogar, ki bi vam potrdil sejo.
ISL Light
ISL Light je plod domače ideje in izdelave, kar je pohvalno. V resnici gre za vrhunski, tudi izvozni izdelek. Če ste mislili, da se na tem področju ne da narediti nič več, ste se zmotili. ISL se dopolnjuje, dodajajo pa tudi vedno nove funkcionalnosti.
Za delovanje ne potrebujete nameščenih programov. S spletne strani se prenesejo in zaženejo samo datoteke za priklop. Od strežnika potem dobite kodo, ki jo posredujete odjemalcu. Kodo vam dodeli strežnik, ki je pač »nekje« stacioniran. Če kupite posebno licenco, pa lahko imate strežnik tudi pri sebi. Tudi ko je seja vzpostavljena, odjemalec še vedno ne more početi nič, česar mu ne dovolite. Lahko pa mu dovolite le vpogled ali kar poln nadzor nad svojim omizjem. In to še preden lahko sploh začne kaj resnega delati. Pri vsej zadevi potem odpade povezava v svoj računalnik vedno in povsod. So pa zato uredili poseben dostop, imenovan ISL AlwaysOn, ki to omogoča. Vendar je v oddaljenem računalniku potrebno namestiti storitev. Ta se prijavi na spletno stran. Do te dostopajo pooblaščeni odjemalci – klik in nekaj malenkosti in že ste v svojem računalniku. Druga funkcionalnost ostaja ista kot pri neposrednem dostopu. Za delovanje uporablja ISL Light 256-bitni ključ.
Dodatna orodja ponujajo snemanje seje, prenos video in zvočnega zapisa, prenos datotek, video in zvočno komunikacijo – če imate zato seveda opremo – ter še marsikaj drugega.
Med sejo odjemalec lahko povečuje in pomanjšuje zaslon, ga tako postavi na raven 1 : 1. Na voljo vam je kazalnik, kam naj uporabnik klikne, ali kar risalna deska, če hočete komu kaj poudariti ali narisati zaporedje klikov. Seveda lahko nastavite tudi barvno globino in hitro osvežitev zaslona. Pošljete lahko tudi ukaz za zaklepanje oddaljenega računalnika.
Super zadeva je, da lahko na strežniški strani uporabljate tudi drugo razporeditev tipkovnice,kot je privzeta na odjemalčevi strani. Možen pa je tudi administrativni prevzem konzole, kjer boste lahko počeli skorajda vse.
Moj mikro, november 2008 | Aleš Farkaš |
