So pa v podjetjih (vsaj tistih boljših), ki kaj dajo na infrastrukturo prvih bojnih linij, navadno vsi taki poskusi že v kali zatrti. Kar je čisto v redu, saj sicer ne bi potrebovali dragih požarnih zidov. Odpiranje »lukenj« za takšne ali drugačne zahteve pa tudi ni smiselno. In kako potem dostopati do oddaljenih računalnikov? Težko, vendar se da rešiti tudi to.
Pri vsakem od spodaj predstavljenih programov bi se dalo na dolgo in široko razpisati o tem, kakšno tehnologijo uporablja za takšne premike skozi požarne zidove. Vendar je včasih od proizvajalca težko dobiti konkretne odgovore, razen navajanja standardnih vrat 80 in 443.
Malce podrobneje si oglejmo, kako deluje TeamViewer, ki teče pod licenco GPL in je tako prosto dostopen. Temelji na projektu VNC, ki je starosta tovrstnih poskusov. Vsi, ki uporabljate Linux, boste že vedeli, o čem govorim, saj je dodan standardni distribuciji. Drugi si boste o tem prebrali malo nižje. TeamViewer deluje prek povezave TCP/IP, in sicer prek vrat 5900. Navadno po krajevnem omrežju to deluje, če le nimate v svojem PC-ju dodatnega požarnega zidu. Če ga imate, bi ga bilo treba zaradi hitrejšega delovanja odpreti, vsaj na teh vratih.
Sicer pa TeamViewer prinese s sabo dodaten program, imenovan DynGate. Ta poskrbi, da se ves promet preslika oziroma preoblikuje v HTTP-tunel. Kar pomeni, da gre skozi vse požarne zidove, saj lahko verjetno brskate po vseh računalnikih, tudi tistih, ki so za požarnimi zidovi. Če uporabljate strežnike proxy, zna večina programov ta promet preslikati tudi skozi te.
Naslednji problem je iskanje IP-številk. Vi že veste svojo IP-številko, kaj pa v podjetju, kjer navadno vsi gredo ven z eno samo številko. Doma pa tudi ni tako preprosto, če nimate fiksnega IP-ja oziroma kar registrirane domene. V tem je največji problem vseh tistih, ki hočejo povezavo recimo prek oddaljenega namizja, vdelanega v Microsoftov operacijski sistem. Kje je drugi PC? Kako ga najti? Vse to se da rešiti z malce truda in znanja ali pa uporabite program, ki tovrstna opravila postorijo namesto vas. Tvegate le, da bo vaš promet nekje v kakšnem strežniku pregledan.
Zato so si pametne buče izmislile avtorizacijske strežnike, kjer se prijavite in dobite trenutno dostopno številko. Seveda vam še prej poberejo podatke o tem, kje ste, kaj ste, katere so vaše zunanje številke … Potem te številke daste drugi strani, ki jih vnese v svoj program. Ta potem vpraša svoj strežnik, kje je zdaj ta številka, in dobi vse potrebne podatke. Ves promet navadno preslika v povezavo HTTP ali HTTPS in PC-ja se najdeta ter lahko začnete delati z drugim računalnikom.
Žal so te številke enolične in veljajo za trenutni dostop, ne za vse večne čase, tako da je treba pred vsako novo sejo pridobiti nove številke, se spet povezati itd. Kaj pa če na drugi strani ni sogovornika. Ja, potem pade v vodo kar nekaj programov na tem testu. Vendar vsi le niso namenjeni temu, da bi vsi bili ves čas povezani. Kar nekaj jih je predvsem namenjeno tehnični pomoči na daljavo. To pa je tudi smisel tovrstnega početja.
TeamViewer
TeamViewer namestite na oddaljeni strani, pa še to le, če želite stalen odstop do izbranega oddaljenega računalnika. Sicer poženete samo programček, in če se strinjate z licenčnimi pogoji, se pred vami pokaže okno, kjer vpišete številko, ki vam jo je posredoval tisti, do katerega PC-ja dostopate. Če imate na drugi strani strežniško namestitev, samo vpišete to že prej in trajno dodeljeno številko. V prejšnjem primeru se vedno generira nova številka, medtem ko ima strežniška namestitev trajno številko, ki pa je še vedno zaščitena z dostopnim geslom in ga morate poznati.
In kaj ima TeamViewer? Z njim odlično in hitro prenašanje datotek ne bo več nočna mora. Prijazno okno celo izpisuje, kaj se vam nalaga in kaj vam odteka iz računalnika. Omogočena je tudi hitra zamenjava strani, se pravi, »lovec postane plen«. Poleg vsega sta tukaj še hitra kombinacija za prijavo v zaklenjen računalnik ter seveda, hiter in kakovosten ponovni zagon oddaljenega računalnika. Če vas kdo moti na drugi strani, ga preprosto lahko tudi zaklenete pred računalnik ali mu pokažete samo črn zaslon. To pride prav tudi, če se povezujete kam, kjer vsi gledajo, kaj delate. Kaj pa jih briga, kaj počnete, mar ne? Seveda vam je na voljo tudi nastavitev ločljivosti in barvne globine. Posrečena je tudi možnost, da se ne povežete na dva monitorja hkrati, pač pa izberete, na katerega boste šli. Namreč, velika večina teh programov zajema to, kar vidite vi na svojem zaslonu(ih). In če je teh več, dobi odjemalec na drugi strani zmazek slike, in to vseh zaslonov naenkrat.
Vsaka seja se da posneti. Omogočeno vam je tudi hitro VPN-prijavljanje v določene strežnike. Tega drugi tovrstni programi nimajo. Prav tako imate zraven konzolo za klepet, kar pa imajo skorajda vsi.
Team Viewer je brezplačen za nekomercialno uporabo. Ponuja pa prav to, kar boste potrebovali. S časom boste potem ugotovili, da imajo drugi še kaj dodatnega, vendar ….
LogMeIn
LogMeIn je, kot vam že ime pove, predvsem namenjen prijavi v drug računalnik in posredno s tem tudi delu na z njim. In kako je to videti? Sila preprosto. V začetku na oddaljeni strani najprej namestite program – storitev, ki naj bi nadzoroval dostope. Ta v »centralo« sporoči podatke, da ste na voljo. Odjemalec pa potem poskuša dostopati do vas prek povezave HTTP, ki pa se kaj hitro spremeni v šifrirano povezavo HTTPS. Varnost pri tem je ravni 256-bitnega ključa. Ker seveda običajno ne morete dostopiti do oddaljenega računalnika kar tako, vas bo stran napotila do njihove spletne strani, kjer se prijavite in med registriranimi računalniki, ki so vam na voljo, izberete tega, v katerega se prijavljajte.
Tako se tudi sproži seja. Vse, kar morate še postoriti, je, da pred začetkom vpišete zasebno geslo, ki ste ga določili pred začetkom namestitve storitve v oddaljenem računalniku. Pri vsej zadevi me je seveda motila kopica namestitvenih dodatkov ActiveX, a recimo, da vedo, kaj delajo, in dovolimo tem programčkom, da se namestijo. No, roko na srce so morali omogočiti tudi dostop drugim uporabnikom (ne le Internet Explorerja). Tako lahko do oddaljenega računalnika dostopate tudi prek »navadnega« dostopa HTML – preko javanskega skripta in javanskega dostopa. Skratka, vsega po malem, tako da naj ne bi bilo težav z dostopom tudi na neznanih lokacijah.
Vse prijatelje lahko povabite v svoj PC prek programa, ki je namenjen temu – obveščanju in povabilu na dostop. Program razpošlje po navedenih poštnih naslovih sporočila z vsebino, kaj je treba postoriti, da sploh pridete zraven. Izberete lahko tudi dostope, ki jih boste delili. Najboljše od vsega pa je, da lahko posnamete, kaj bo kdo počel z vašim računalnikom. Žal ni možnosti, da bi preprečili dostop do posameznih delov sistema, razen tako da prepoveste delati karkoli – posredno s tem dovolite samo gledati, kaj počnete vi. Tak je pač popoln dostop. Z odjemalci se lahko tudi pogovarjate prek vdelanega programa za klepet. Seveda lahko uporabite tudi bližnjico Ctrl+Alt+Del z izbranimi tipkami, tako da se prijavite v oddaljen računalnik, tudi ko je ta izklopljen ali po ponovnem zagonu.
Kot dodatek program ponuja tudi prenos zvoka in celotno sliko v nepopačeni obliki (s celotno barvno paleto), če to želite. Privzeto deluje s 256-bitno barvno paleto. LetMeIn ima zelo dober sistem, ki beleži, kaj se dogaja prek povezave in posredno s samimi dostopi. Ves čas seje pa je na odjemalčevi strani vidno tudi obvestilo, da ta in ta nekaj počenja.
Povsem dostojno je dodelana tudi odjemalčeva stran, glede na to, da gre za aktivni kontrolnik. Vse glavne tipke so na vrhu in na dosegu klika. Če pa želite še več, se pred vami pokaže prava bogata in pisana orodjarna, kot jo imajo vsi programi, vključno z Officeom 2007 in drugimi.
Tu so skrite še možnosti, kot so nalivnik, ki samo kaže, če si kateri del hočete ogledati, podrobneje pa vam je na voljo povečevalno steklo – zum. Potem so tukaj še oddaljeno tiskanje, vedno omogočen dostop, enoten pogled na vse dele sistema …
LetMeIn je plačljiv. Brezplačna različica je dovolj čisto za osnovno povezovanje in delo na drugem oddaljenem računalniku, za kaj več bo potrebno plačati. Ima pa LogMeIn še več modulov, ki so jasno dodatno plačljivi vendar opravijo res celo vrstno paleto opravil. V glavnem mali multipraktik v enem.
https://secure.logmein.com/home.asp?lang=sl
Moj mikro, november 2008 | Aleš Farkaš |
