Pred letom 1992:
1989
• Slovenija se je povezala v evropsko akademsko računalniško omrežje s hitrostjo 48 Kb/s.
1990
• Ustanovil se je YUNAC – jugoslovansko akademsko omrežje s sedežem na Institutu Jožef Stefan.
1991
• V času vojne za Slovenijo se je močno povečala količina e-pošte, s katero so raziskovalci obveščali svoje kolege o dogajanju v Sloveniji. Ministrstvo za znanost in tehnologijo je zato kupilo močnejši računalnik Stenar, ki je v naslednjih letih opravljal večino centralnih storitev za Arnesove uporabnike.
Po letu 1992:
1992
• Vlada Republike Slovenije je ustanovila javni zavod Arnes.
• IANA je pooblastila Arnes za registracijo domen pod nacionalno domeno .si.
• Hitrost mednarodne povezave se je povečala na 64 Kb/s. Vzpostavljena je bila prva stalna povezava med Ljubljano in Mariborom s hitrostjo 2 Mb/s.
1993
• Arnes je sodeloval pri ustanovitvi organizacije DANTE, ki koordinira evropske projekte za povezovanje nacionalnih akademskih mrež.
1994
• Arnes je vzpostavil SIX – vozlišče, kjer se izmenjuje promet med slovenskimi ponudniki internetnih storitev.
• Hitrost mednarodne povezave se je povečala na 512 Kb/s, povezava med Arnesom, Institutom Jožef Stefan in Univerzo v Ljubljani se je pohitrila na 10 Mb/s.
1995
• Arnes je ustanovi SI-CERT – slovenski računalniški varnostni center.
• Silvan Furlan, direktor Slovenske kinoteke, je postal 1000. Arnesov uporabnik.
• Ministrstvo za znanost in tehnologijo je odobrilo povezavo do šol, knjižnic in razvojnih oddelkov v industriji prek Arnesa.
• Mednarodna povezava se je pohitrila na 1 Mb/s.
1996
• Vsem invalidom smo omogočili brezplačen dostop do interneta prek Arnesa.
• Mednarodna povezava je imela zmogljivost 2 Mb/s.
1997
• Upokojil se je Stenar, najznamenitejši »internetni« računalnik v Sloveniji.
• Registrirali smo 1000. domeno .si.
• Mednarodna povezava je imela kapaciteto 12 Mb/s.
1998
• Arnesovi strokovnjaki so se aktivno vključili v načrtno izobraževanje učiteljev o povezovanju v internet in uporabi informacijskih in komunikacijskih tehnologij.
• Arnes se je vključil v transevropsko omrežje TEN-34, ki je ponujalo povezavo s hitrostjo 45 Mb/s z ZDA, kar je bilo za tiste čase zelo veliko.
1999
• Arnes se je aktivno vključil v evropski Safer Internet Action Plan za varnejšo rabo interneta (predvsem za mladostnike).
• Povezava med Mariborom in Ljubljano se je pohitrila na 155 Mb/s.
2000
• Na 5. konferenci MIRK smo izvedli prvi multimedijski prenos.
• Po Ljubljani je bila vzpostavljena gigabitna hrbtenica.
• SI-CERT je postal član FIRST (Forum for Incident Response and Security Teams) in soustanovitelj TF-CSIRT (koordinacije evropskih računalniških varnostnih centrov).
2001
• Prek optičnih vlaken smo na omrežje ARNES povezali prve organizacije.
• Registrirali smo 10.000. domeno .si.
• V Sežani so izobraževalni zavodi zgradili lastno optično krajevno omrežje in ga priključili v omrežje ARNES.
• Arnes se je s 310 Mb/s povezal v evropsko izobraževalno in raziskovalno omrežje GÉANT.
2002
• Postavili smo rekord v hitrosti prenosa podatkov prek protokola IPv6. Iz Ljubljane v Madrid smo poslali datoteko, ki je za pot potrebovala 11,73 sekunde. S tem smo obstoječi rekord presegli za kar 30-krat.
• Na Arnes smo povezali prve šole prek povezav ADSL.
2003
• Za naše uporabnike smo vključili možnost sortiranja nezaželene e-pošte in izločanja pošte z virusi. Sistem je na osnovi odprtokodne rešitve razvil Mark Martinec z Instituta Jožef Stefan.
2004
• Vzpostavili smo omrežje Eduroam, ki je danes največje izobraževalno-raziskovalno brezžično omrežje na svetu.
• Zmogljivost povezave omrežja ARNES v omrežje GÉANT smo povečali na 1,2 Gb/s.
2005
• Sprostili smo registracijo domen. Danes si tako lahko vsak uporabnik izbere skorajda poljubno domeno znotraj .si.
2006
• Vzpostavljena je bila prva neposredna internetna povezava med omrežjem GÉANT, katerega del je tudi omrežje ARNES, in Indijo.
2007
• V Kranjski Gori smo organizirali prvo konferenco SIRikt – največjo slovensko konferenco, ki povezuje uporabnike s področja raziskovanja, kulture in vseh vertikal izobraževanja.
• Vzpostavili smo 20-gigabitno povezavo do omrežja GÉANT.
2008
• V Cernu so prvič zagnali veliki hadronski trkalnik, kjer se ob trkih zajamejo ogromne količine podatkov, ki do slovenskih raziskovalcev potujejo prek omrežja GÉANT in ARNES.
2009
• Skupaj z Zavodom go6 smo organizirali prvo slovensko IPv6-srečanje. Tudi po zaslugi teh srečanj je Slovenija danes v samem vrhu v pripravljenosti na protokol IPv6.
• Obratovati je začela 3. generacija raziskovalnega in izobraževalnega omrežja GÉANT, ki temelji na več kot 50.000 kilometrih optičnih vlaken.
• Predstavili smo spletne konference VOX.
2010
• Prenovili smo Arnesovo celostno grafično podobo in spletne strani.
• Preselili smo se na novo lokacijo v Tehnološki park na Brdu pri Ljubljani.
2011
• Zagnali smo projekt Varni na internetu, s katerim želimo dvigniti stopnjo zavedanja o nevarnostih, ki smo jim izpostavljeni na spletu.
• Mednarodno povezavo smo nadgradili na 30 Gb/s.
• V sodelovanju z ekipo E-demokracija smo organizirali konferenco E-dem 11, ki obravnava različne teme elektronske demokracije in participacije.
2012
• Izračuni na računskih gručah Arnesa in Instituta Jožef Stefan so pripomogli pri dokazu obstoja Higgsovega bozona.
• Z uporabo tehnologije svetlobnih poti smo omogočili prvo izvedbo koncerta, kjer so izvajalci na dveh različnih lokacijah v Trstu in Ljubljani skupaj zaigrali isto melodijo.
• Na Arnesu smo postavili prvi korenski strežnik DNS v regiji.
• Registrirali smo 100.000. domeno pod .si.
Moj mikro, Januar Februar 2013 | Tomi Dolenc |
