GRAFIKA

Odprta scena poskrbi tudi za tiste, ki iščete nadomestek okenskih programov Photoshop, Illustrator, QuarkXPress in Dreamweaver. Program za obdelavo fotografij Photoshop tako zamenja zmogljivi Gimp. Menjava tako obširnega programa seveda zahteva kar nekaj volje, saj veljajo tovrstne aplikacije za težko priučljive in jih je zato le stežka nadomestiti. Se pa takšno početje splača, ker so programi te vrste izredno dragi, a z menjavo vseeno ne izgubimo osnovne funkcionalnosti. Slednje še kako drži za Gimp, saj je ob širokem naboru zmožnosti težko verjeti, da se program dobi brezplačno. Njegovi glavni hibi sta okoren uporabniški vmesnik in strma učna krivulja. Prav ste prebrali, Gimp je neizprosen do novincev in lažje se bodo v njem znašli tisti, ki imajo z grafično obdelavo že nekaj izkušenj. Predvsem tu namigujemo na delo s plastmi, s katerimi tako Gimp kot Photoshop razdelita sliko na več samostojnih delov ter s tem precej razširita možnosti za uresničitev uporabnikovih zamisli. Gimp datoteke programa Adobe Photoshop (.psd) zadovoljivo prebavlja, kar pomeni, da jih zlahka prebere ter ohrani večino informacij o plasteh. Tistim, ki jim uporaba Gimpa pomeni nepremagljivo oviro, priskoči na pomoč že večkrat omenjeni paket KOffice. Ta vsebuje lažji in skromnejši program za obdelavo slik z imenom Krita. Prijaznost do uporabnika je njegova svetla točka, ne manjkajo pa niti plasti ter napredno upravljanje z barvami.

Če ste domači v svetu grafične obdelave, potem poznate razliko med vektorsko in bitno sliko. V okenskem okolju sta si trg razdelila Photoshop in CorelDraw, v odprtem svetu si uporabnike za zdaj delita Gimp ter Inkscape. Glavna prednost vektorsko zapisane grafike je neboleče večanje končnega rezultata, saj z njim slika ne izgubi kakovost prikaza. Inkscape svoje delo odlično opravlja, čeprav je bolj podoben programu Illustrator kot CorelDraw. Uporablja standardni format SVG, kot tudi izvoz v PDF. Čeprav je dolgo veljalo, da konkurenčni programi med sabo niso poznali izmenjave datotek, zna Inkscape brati datoteke v lastnih formatih sorodnih programov. Nekaj težav se pojavi pri zahtevnejših uvozih, zato pri vektorski obdelavi na splošno priporočamo uporabo standardov. Za uporabo je Inkscape preprostejši od Gimpa in kot tak primeren tudi za drobne korekcije, ki jih lahko pozneje kombiniramo z dokumenti v paketu OpenOffice.org ali datotekami, pripravljenimi za tisk, narejenimi v aplikaciji Scribus.

Scribus pomeni za odprto sceno to, kar QuarkXPress za Windows. Je sinonim za izdelavo grafike in besedila, namenjenega tisku. Tako kot Gimp ima Scribus hitro rastočo krivuljo zahtevnosti pri učenju programa in na prvi pogled mu manjka dovršenosti plačljivih konkurentov, a vse naštete zaostanke nadoknadi z dušo. Razvija se z bliskovito hitrostjo in le vprašanje časa je, kdaj bo povsem dohitel komercialne, tovrstne programe. Zaradi visoke cene je uporaba takšnih aplikacij prej izjema kot pravilo in večina ljudi za izdelavo vabil, reklam ter podobne »šare« uporablja kar urejevalnik besedil. Ker je Scribus zastonj, z njegovo uporabo nimate česa izgubiti, zato preizkus priporočamo vsem z nekaj volje do učenja. Vnaprej pripravljene predloge so lahko odlična izhodiščna točka za nadebudne oblikovalce začetnike.

Med pogosta opravila doma in v podjetju z razmahom svetovnega spleta spada tudi oblikovanje internetnih strani. Časi programa FrontPage ter urejanja v Beležnici so že zdavnaj mimo in glavni predstavnik, brez katerega si izdelovanja spletnih strani sploh ne znamo več predstavljati, je Dreamweaver. Odprti alter ego se imenuje Kompozer. Je preprost urejevalnik HTML vrste »kar vidiš, to dobiš« (What You See Is What You Get – WYSIWYG). Omogoča urejevanje CSS, dinamični HTML, povezavo s strežniki FTP in poleg ostalih bombončkov še izdelavo obrazcev in tabel. Seveda se z velikim Dreamweaverjem (še) ne more primerjati, vendar ga široka spletna skupnost razvijalcev nenehno dopolnjuje in zato so njegova obzorja vedno širša. Za osnovna opravila bo več kot dober, profesionalcem pa tako ali tako ni namenjen.

Wine
Pripomoček z imenom Wine je programska oprema, ki ni emulator (ime je kratica od Wine Is Not Emulator), omogoča pa zagon okenskih aplikacij v operacijskih sistemih Linux. Program je od leta 1993 močno napredoval in v dokaz svoje učinkovitosti prilaga osnovni namestitvi nekaj popolnoma usposobljenih pripomočkov, med njimi Beležnico ter Internet Explorer. Za izvajanje namenskih programov, ga je zaradi njegove odprtosti posvojilo kar nekaj ozko usmerjenih podjetij. Tako na primer podjetje CodeWeavers v svojem izdelku CrossOver z njegovo pomočjo usposobi paket Microsoft Office, medtem ko se ruski Etersoft spravi na AutoCAD. Če imate kakšno posebno željo, namensko aplikacijo, za katero bi želeli, da bi delovala tudi pod Linuxom, vam bodo omenjena podjetja z veseljem pomagala, a bo za takšno uslugo žal treba seči v žep.
(konec okvirja

SKLEPNA BESEDA

Obdelali smo pogosta opravila z računalnikom doma in v manjših podjetjih. Z odprtimi programi boste lahko odslej obdelovali besedila, preglednice, brskali po spletu in pisali elektronsko pošto, izdelovali grafične predstavitve in jih tudi natisnili, spremljali osebne finance ter aktivne projekte in na koncu sami izdelali svojo predstavitveno spletno stran. Priporočamo, da vstopite v svet odprtega programja postopno, prav tako vam ni treba takoj zamenjati operacijskega sistema, saj večina naštetih aplikacij čisto lepo deluje tudi pod Windows. Veliko omenjenih programov je na voljo v slovenskem jeziku, kar jih naredi še dostopnejše. Če se boste vseeno odločili za operacijski sistem Linux in boste pogrešali kakšno od aplikacij iz prejšnjega okolja, preverite sistem Wine, s katerim lahko v operacijskih sistemih z Linuxom izvajate marsikatero okensko aplikacijo v izvornem načinu (glej okvirček).

Za konec si poglejmo še izračun prihranka, če bi vse svoje programe zamenjali za njihove brezplačne alternative.

Moj mikro, Maj 2010 | Aleš Forte |