BESEDILNI DOKUMENTI
Najpogosteje sežemo v žep pri nakupu pisarniške programske opreme. Tu so Microsoftovi programi že tako »ponarodeli«, da urejevalniku besedil pravimo kar Word, četudi je kak drug. Ni kaj, premetena politika podjetja Microsoft nas je že v mladih letih navadila na delo z njihovimi pripomočki in seveda smo jih zato zahtevali tudi ob prihodu v službo. Lahko piratiziranje paketa Office je vse skupaj le še pospešilo. Čeprav le malo ljudi uporablja Word, Excel in druščino za kaj težavnejšega od preprostega urejevanja, izračunavanja ali lične predstavitve, vsi po vrsti trdimo, da nam brez njih živeti ni. Pa temu je res tako? Vse od začetka novega tisočletja nas skuša zbirka pisarniških programov pod imenom OpenOffice.org, prepričati v nasprotno. Iz plačljivega opusa StarOffice nastala programska oprema se iz leta v leto izboljšuje na vseh področjih. Kljub globini aplikacije, naphane z različnimi zmožnostmi, so bili začetki dokaj skromni. Razlog je bil kot vedno podjetje Microsoft. Z lastnimi formati dokumentov, preglednic ter predstavitev, niso bili združljivi z večino posnemovalcev. Ker je večji del ciljne publike odprte pisarne uporabljal prav te, se nihče ni bil pripravljen odreči velikemu arhivu že napisanih dokumentov in predlog. Pri uporabi zastonjske Pisarne je zaradi tega v začetku trpelo tudi izmenjavanje datotek. Microsoft je, in še danes počne isto, vedno poskrbel za »izboljšanje« formatov, o katerih teče beseda, sam vključil povratno združljivost in s takim početjem pustil konkurenco daleč zadaj. Kako monopolistično! Prav zaradi takšnega ravnanja se je rodil odprti Open Document Format (glej okvirček), a ga žal velikan iz Redmonda (še) ni posvojil. Vsaj ne v tolikšni meri, da bi od tega slehernik imel koristi.
OpenOffice.org, trenutno v različici s številko 3.2, je skozi leta zrasel v gromozanski paket, ki se nima česa sramovati. Glavna njegova zvezda je program Writer, ki v odprtem svetu nadomešča Microsoft Word. Kdor je v preteklosti že uporabljal katerega od urejevalnikov besedil, z njim ne bi smel imeti težav. Preprosto vnašanje besedila, uporaba tabulatorjev ter zaznamkov, tiskanje, shranjevanje, vse je tu in vse preprosto. Uporabniški vmesnik je tako podoben Officeovim programom, da se bodo uporabniki starejših različic slednjega (pred 2007) počutili tu bolj doma kot v novih pisarniških zbirkah iz Microsoftovega hleva. Prav to utegne biti ena glavnih privlačnosti OpenOfficea. Morda je velikan iz Redmonda tokrat pljunil v lastno skledo? Writer pozna vse Microsoftove formate in jih vse po vrsti uspešno prebere, tudi najnovejšega .docx, s katerim imajo velike težave vsi starejši pisarniški paketi. Še več, prav tako je sposoben zapisovanja v omenjene formate, kar pomeni konec naših tegob pri izmenjavanju dokumentov z neprepričanimi (v odprto programsko sceno) prijatelji oziroma strankami. Privzeto Writer shranjuje v sebi lastni obliki, a ga lahko v posnemanje Worda prisilimo z nastavitvijo Options /Load&Save/ General. Slednje je ob uvajanju programa v podjetju nujno zlo, saj lahko sicer trpi sporazumevanje s strankami, ker zaposleni zlahka pozabijo shraniti dokument v obliki, razumljivi programom, ki jih uporablja prejemnik.
Po drugi strani je treba priznati, da kljub poznavanju Microsoftovih formatov Writer takšne dokumente včasih ne predstavi povsem istovetno. Vzrokov za to je več, in če jih poznamo, lahko njihove posledice omilimo. Večina ljudi razlik mnogokrat sploh ne bo opazila, vendar so v nekaterih primerih le preveč očitne. Zlasti to velja za izmenjavo med Writerjem v okolju Linux ter Wordom v Windows. Pri takšni izmenjavi je treba predvsem paziti na uporabljene pisave, saj so zaradi različnih operacijskih sistemih ti povsem različni. Če bo uporabnik v Windows pisal v MS Sans in Serif, bo Linux takšen dokument zlahka prikazal v različicah Liberation ali Free obeh znakovnih naborov in s tem minimaliziral možne razlike pri prikazu. Težavnost izmenjave bo načeloma sorazmerna z zahtevnostjo oblikovanja izvornega dokumenta. Tudi izbira formata ima veliko vlogo. Za preprosta besedila raje izberite preprost format (npr. rtf ali txt).
S kateregakoli vidika gledamo, je Writer vsekakor najboljša izbira za novince v svetu odprte kode, a to ne pomeni, da druge izbire ni. Konkurenco na brezplačnem trgu mu dela kar nekaj, sicer manj zmogljivih programov, a vsak s svojimi prednostmi. Kot primer naj navedemo urejevalnik besedil AbiWord, ki je hitrejši, sistemsko varčnejši ter preprostejši od Writerja. Nekaterim z manjšimi zahtevami bo zaradi naštetega bolj ustrezal kot ogromni Writer.
Kaj je Open Document Format
Odprti format za dokumente, na kratko OpenDocument ali s kratico ODF, je na XML-u grajen standard za dokumente (.odt), preglednice (.ods), predstavitve (.odp), grafiko (.odg) in matematične formule oziroma enačbe (.odf). Uporabljajo ga vse vidnejše aplikacije, ki se ukvarjajo z naštetimi datotekami. Microsoft je (spet) ustvaril konkurenco ter predstavil svoj odprti standard z imenom OpenXML ter ga vključil v Office, zato je treba pri uporabi njihovega pisarniškega paketa imeti nameščen pripomoček OpenXML/ODF Translator, če želimo uporabljati odprti format ODP, ki je v zadnjem času postal »de facto« standard, opremljen tudi s certifikatom ISO. Prednosti odprtega formata so gromozanske, saj ga lahko uporabi vsakdo po svojih željah ter zmožnostih. To pomeni izdelavo novih aplikacij in pripomočkov, ki bodo stoodstotno združljive z vašimi dokumenti. Tega za Microsoft Office ni bilo nikoli moč trditi, saj so se zunanji razvijalci vedno morali zanašati na obratni inženiring, medtem ko jih je za vogalom že čakala nova različica formata, ki že v osnovi ni delovala z njihovim končnim izdelkom.
(konec okvirja)
PREGLEDNICE IN PREDSTAVITVE
Poleg besedil v pisarnah, bodisi domačih bodisi poslovnih, ustvarjamo največkrat še preglednice ter predstavitve. Zato vsak pisarniški paket, vreden svojega imena, vsebuje namenske programe za navedeni opravili. Microsoft svojima predstavnikoma pravi Excel in PowerPoint, na drugi strani OpenOffice.org konkurira s pripomočkoma Calc in Impress. Slednja enako uspešno sodelujeta z zbirko MS Office kot Writer z Wordom, vendar utegne uporabnik tu hitreje naleteti na težave. Stvar je v tem, da preglednice kaj hitro prerastejo začetno preprostost in pogosteje uporabljajo specifična samodejna opravila (makre) ali skripte VBA (Visual Basic for Aplications). Oboje je težko stoodstotno podpreti v odprtem okolju, saj uporabniki pri izdelavi teh skript in avtomatizma ne mislijo na združljivost z drugimi programi oziroma okolji. Vseeno ni vse tako črno, kot se sprva zdi. Veliko namenskih skript bo dobro delovalo, v nasprotnem primeru pa vam svetujemo, da preizkusite alternativo OpenOffice.org, imenovano Go-oo. Ta ima trenutno najboljšo podporo kodi VBA na odprtem trgu. Tudi na področju preglednic najdemo med odprtokodnimi programi dovolj konkurenčnih izdelkov. Splača se preveriti, kaj ponuja predstavnik namizja KDE Kspread, ki je del pisarniške zbirke KOffice in je lahek programček za delo s številkami, ali kaj skriva zelo priljubljen Gnumeric, ki je poleg Linuxa prisoten tudi v okenskih operacijskih sistemih ter sposoben uvažanja Excelovih formatov.
Včasih zelo priljubljene predstavitve je v zadnjem času prizadela njihova razširjenost. Ko so začele projekcije s slikami s potovanj izdelovati naše mame in silile k ogledu vso družino, je bilo vsega konec. Prevelika načičkanost izdelkov s programom PowerPoint ni pripomogla k splošni priljubljenosti tovrstnih umotvorov. Alternativana tem področju je program Impress. Zaradi velikega števila predlog, dostopnih v spletu, je iz dneva v dan privlačnejša. Poleg tega se lahko pohvali z nekaj odličnimi idejami. Iz predstavitve zlahka ustvarimo spletno stran (izvoz v HTML), dokument PDF ali celo Flashev filmček. Združljivost z Microsoftovim programom je zadostna, zato je uporaba Impressa smiselna za vse uporabnike, ki potrebujejo kakovostno orodje za izdelavo predstavitev, kupljeno pa imajo na primer samo najšibkejšo različico paketa Office, ki ne vsebuje PowerPointa. Alternativci naj preizkusijo še skromni KPresenter, MagicPoint ali KeyJNote. Vsi našteti ne sežejo velikanoma iz zbirk Office ter OpenOffice.org niti do kolen in so priporočljivi samo za največje entuziaste.
Moj mikro, Maj 2010 | Aleš Forte |
