Španski kompetenčni center odprte kode Cenatic je izdelal raziskavo o kriterijih za prehod javnih uprave tridesetih držav na odprtokodno programsko opremo. Rezultati so precej zanimivi in dajejo odgovore na marsikatera vprašanja, ki so pri nas, predvsem zato, ker takšnih kriterijev nimamo, predmet razprtij. In kaj pravi raziskava? Kaj je pri uvajanju odprtokodnih rešitev dejansko pomembno?

Linux ima danes veliko različnih pristopov do uporabnika. Posameznik se sam odloči, katerega od okenskih upravljavcev bo uporabljal. Sodobna namizja v sistemih z Linuxom so primerljiva s tistimi, ki jih najdemo pri komercialnih konkurentih. Skupaj s privlačno ceno tvori Linux ponudbo, ki jo je težko zavrniti. Nepremostljiva se zdi le ovira, ko Linux obnemi ob poskusu zagona aplikacije za Windows.

Podjetje Canonical se je odločilo za pogumen korak. V različici Ubuntu 11.04 so zamenjali privzeto namizje. Namesto Gnoma nas po namestitvi pričaka Unity. Modernejše, poenostavljeno namizje ne pusti hladnega nikogar, vendar bo le čas pokazal, ali bodo s potezo pridobili več novih uporabnikov, kot jih bodo zaradi nje izgubili.

Za domačo uporabo je najbolje poseči po kakšnem preprostem pripomočku, ki bo redno varoval določene podatke, ne da bi pri tem zahteval veliko pozornosti s strani uporabnika. Program Deja Dup je idealen primer tega, kar imamo v mislih. Gre za nekakšen grafični vmesnik veliko zmogljivejšega, a hkrati zapletenejšega pripomočka Duplicity. Namestimo ga z upravljalnikom paketov, v Ubuntu Linuxu je to Synaptic, ali z izvorno kodo, ki jo dobimo na spletnem naslovu https://launchpad.net/deja-dup.

V računalniškem svetu sta dve vrsti uporabnikov: tisti ki so že izgubili kak pomemben podatek, in tisti, ki ga še bodo. S temi nasveti želimo, da se vam neizogibno dejstvo zgodi čim pozneje ali morda sploh nikoli (več).

V medijih in še kje drugje smo že večkrat kritizirali naš šolski sistem. Ta je, kar zadeva informacijska znanja, učencem in dijakom dolga leta stregel z dolgočasno teorijo tipa, kaj je CPU, kaj so vhodne in kaj izhodne naprave, kar zadeva praktično znanje pa se je to omejilo bolj ali manj na odpiranje in zapiranje Wordovega dokumenta. Sčasoma so se zadeve nekoliko spremenile in otroke smo začeli učiti dela z Windows, Wordom, PowerPointom in še s čim. Se je stanje izboljšalo? Znajo otroci kaj več?

Računalniki so danes zelo razširjeni. Iz striktno poslovne rabe so sčasoma prešli v gospodinjstva in skoraj ne najdemo doma, kjer ne bi bilo vsaj ene bež škatle. Večina uporabnikov je zadovoljna z računalnikom, kakršen je, vklopijo ga in uporabljajo, ne da bi ob tem razmišljali, kaj se skriva v njegovem drobovju. Povsem drugače je z manjšino, ki uporablja operacijski sistem Linux.