Vsakdo je že slišal za odprto kodo. Brezplačni, lahko dostopni programi, s kratkim razvojnim ciklom so preplavili splet. Ne gre jih enačiti z operacijskim sistemom Linux, saj se marsikateri izmed njih ne omejuje na določeno platformo. Največkrat se pojavijo kot alternativa plačljivi programski opremi, in tako je tudi pri pisarniških aplikacijah.

Programi, ki jih pri vsakodnevnih opravilih potrebuje tako podjetnik kot posameznik doma, so v veliki meri v domeni korporacije Microsoft. Njihov paradni konj Office nas ima v oblasti že od leta 1990 in vse do danes urok ne pojenja, čeprav večina uporabnikov izkorišča le desetino njegovih zmožnosti. Drag, včasih težaven paket, je treba redno posodabljati, ga nadgrajevati in reševati z uradnimi popravki. Odprta alternativa je z naštetim dokaj neobremenjena. Ste pripravljeni na nekaj novega? Imate dovolj zapravljanja in bi se radi zaljubili v prosto programsko opremo? Naš nasvet se glasi: Začnite postopno! Če je aplikacija, ki vas najbolj mika, dovolj široko uporabljana, jo je verjetno moč najti tudi v izvedenki za vaš priljubljeni operacijski sistem. OpenOffice.org tako najdemo v vseh okenskih sistemih, Linuxovih distribucijah ter zadnjih »jabolčnih« namizjih. Za začetek si izberite eno področje, ga osvojite in prilagodite vašim potrebam. Pozneje, če boste z izkupičkom zadovoljni, vas nihče ne omejuje, da se ne bi v svet odprte kode potopili v celoti.

SPLET IN ELEKTRONSKA POŠTA

Prepričani smo, da ste mnogi izmed vas prvi korak že naredili, pa se tega sploh ne zavedate. V mislih imamo spletni brskalnik Firefox, ki je v zadnjih letih ustvaril pravi vihar na področju tovrstnih programov, saj je krepko odškrnil del Microsoftovega trga. Preprost, zmogljiv, varen, in kar je najpomembnejše, domač brskalnik je naredil tisto, kar je bilo še nedolgo tega nepojmljivo − premagal je Microsoft z njegovo igro. Resda so imeli razvijalci iz tabora Mozilla nekaj pomoči raznih protimonopolističnih komisij, a dosežka vseeno ne gre podcenjevati. Skupaj z brskalnikoma Opera in Google Chrome so nas navdušili. Ljudje s(m)o očitno pripravljeni na spremembe.

Naslednji logični korak je zamenjava odjemalca elektronske pošte. Tudi na tem področju večina uporabnikov prisega na okenske rešitve, naj bo to (pogojno) brezplačni Outlook Express (aka Windows Mail), ki je del operacijskega sistema, ali plačljivi, »veliki« Outlook, del pisarniške zbirke Office. Thunderbird je program, ki prihaja, prav tako kot starejši brat Firefox, iz Mozillinega hleva. Še več, zadnje različice uporabljajo isto osnovo, zato so mnoge izkušnje razvijalcev dobro vidne tudi v tem izdelku. Hiter, stabilen in zmogljiv odjemalec elektronske pošte pusti daleč za sabo zastonjkarja podjetja Microsoft ter se solidno kosa z Outlookom, glavno poštno aplikacijo v sistemih Windows. Z njegovo uporabo ne boste pogrešali ničesar, zlasti če njegov nabor funkcij razširite z dodatnimi vtičniki, kot je na primer koledar. Zaplete se le v primeru, ko je uporabnik vezan na platformo Microsoft Exchange. Slednje je pogost izgovor v podjetjih (ali javni upravi, če hočete). Ker za vsako tegobo rase zel, se tudi tu najde rešitev. Na voljo so razni posredniki med Exchangeovim strežnikom in lokalnim odjemalcem, uporaba nastavitve IMAP v strežniku ali uporaba programa z vgrajeno tovrstno izmenjavo elektronske pošte. Z zadnjim se rada hvali aplikacija z imenom Evolution. Roko na srce, treba je povedati, da vse naštete rešitve (še) niso povsem optimalne in kaj lahko se zgodi, da ne bodo zadostile vsem potrebam posameznega podjetja. Na drugi strani lahko domači uporabniki, ki uporabljajo pošto svojega ponudnika spletne povezave oziroma katerega od internetnih velikanov (Google, Yahoo), brez skrbi postavijo v kot podhranjene ali pregrešno drage poštne odjemalce, ki so jih do zdaj uporabljali, in se odločijo za alternativo. Tako denarnica kot živci jim bodo še kako hvaležni.

PROJEKTI IN FINANCE

KPlato (K PLAnning TOol) je orodje za spremljanje projektov. Nekaj takšnega kot MS Project, torej. Žal iz slednjega trenutno ni zmožen uvoziti že ustvarjenih datotek. Ker MS Project ni del splošne zbirke Office, morda to ni tak problem. Uporabniki s potrebo po tovrstnem programju, ki si tega še ne lastijo, zlahka za svoja opravila uporabijo pripomoček, ki izhaja iz pisarniške zbirke KOffice. Vsebuje zmogljivo upravljanje z viri, časovni trak, različne koledarje, spremljanje kritičnih točk, razporejanje opravil in pregled projektne tabele (Ganttov grafikon). Za nameček odlično sodeluje z drugimi odprtimi programi, najbolje s tistimi iz lastnega okoliša, tj. programi iz zbirke KOffice.

GnuCash je bil razvit kot odprta alternativa programu za osebne finance Quicken, vendar prav tako dobro posnema možnosti Microsoftovega programa Money. Prav tako prek formata .qif omogoča uvoz njegovih datotek. Je več kot odličen pripomoček za družinsko knjigovodstvo, kot tudi program za vodenje financ manjših podjetij. Večuporabniški sistem namreč vsebuje podporo dvostavnemu knjigovodstvu, načrtovanje plačil, spremljanje kreditov in hipotek, delo z več valutami in še kaj bi se našlo. Za osebno uporabo ga priporočamo vsem, medtem ko naj po njem posežejo le tisti poslovni uporabniki z več domišljije, saj zaradi nepoznavanja slovenskega trga zahteva kar nekaj prilagajanja.

Moj mikro, Maj 2010 | Aleš Forte |