STIKI IN KOLEDAR
Čeprav lahko s pomočjo »mule« izvozimo tudi stike, je včasih lažje in preglednejše uporabiti datoteko csv. V Outlooku pod Uvoz in Izvoz (Import and Export) izberemo izvoz v datoteko, vrednosti, ločene z vejico (cvs). Tako pripravljene stike lahko uvozimo v vse sorodne odprtokodne programe (Thunderbird, Evolution, Kontact …).
Enako lahko izvozimo še podatke za koledar, čeprav datoteka csv ni najprimernejša za tovrstne podatke. Veliko boljši način ponuja Outlook 2007, kjer lahko koledar preprosto pošljemo po e-pošti, in to v obliki ICS, ki je razumljiva večini odprtih koledarskih pripomočkov. Stare različice Microsoftovega programa te možnosti nimajo, zato bo pri njih treba uporabiti zunanjega pomočnika v obliki programa Outlook2iCal. Makro, ki ga dobimo na spletnem naslovu http://outlook2ical.sourceforge.net, nam podatke preoblikuje v splošno znano datoteko oblike iCal. Njegova namestitev je malce zapletena, saj je treba po prenosu program najprej razširiti v poljubno mapo in nato v Outlooku poiskati urejevalnik programskega jezika Visual Basic ter vanj uvoziti datoteke frmSaveiCalStep1.frm, frmSaveiCalStep2.frm, frmSaveiCalStep3.frm, clsFTP.cls in icalendar.bas. Našteto nam doda možnost uporabe makra, imenovanega export_icalendar.
BRSKANJE BREZ MUK
Pri spletnem brskanju se nam skozi leta uporabe nabere veliko število priljubljenih strani in najrazličnejših uporabniških imen ter gesel, ki jih znajo brskalniki na zahtevo sami posredovati. Človeško je, da želimo imeti vse nakopičene podatke tudi v novem sistemu oziroma v novem brskalniku. Spet lahko uporabimo mulo, tokrat v obliki odličnega brskalnika Firefox. Priljubljani pripomoček iz Mozillinega hleva zna uvoziti vse naštete podatke (in še kakšnega zraven) iz drugih konkurenčnih izdelkov, ki jih ni težko prenesti v njegovo linux različico. Še boljša različica je uporaba vtičnika Xmarks. Ta nam seznam priljubljenih strani, prijavne podatke in odprte zavihke prenese kar v splet, od koder jih nato poljubno jemljemo ali pa ustvarimo stalno sinhronizacijo med Firefoxom v Windows in tistim iz Linuxa (odlično za postopen prehod).
SKLEP
V drugem delu prehoda na Linux smo si ogledali številne poti, po katerih lahko prenesemo podatke iz aplikacij Windows v novo izbrane programe v Linuxu. Po zaključeni migraciji lahko v novem okolju nemoteno brskamo po spletu, komuniciramo prek elektronske pošte, ustvarjamo besedila, preglednice ter predstavitve in si organiziramo čas z digitalnim koledarjem. A to še zdaleč ni vse. V novem sistemu bomo lahko brez težav gledali in popravljali fotografije, poslušali glasbo in gledali filme. Te aktivnosti so omogočene brez posebnega žongliranja z obliko njihovega zapisa, saj navadno uporabljajo standardne formate. Tako večina grafičnih aplikacij podpira razširjene oblike zapisa JPG, GIF ali PNG, in še mnogo drugih. Glasbeni format MP3 je že povsem »ponarodel« in ga tudi Linux z lahkoto predvaja. Slednje brez dodatnega posredovanja zmore predvajalnik VLC, ki odlično obvlada še vse druge multimedijske datoteke. Upamo, da boste prehod preživeli s čim manj sivih las in vam Linux dodobra zleze pod kožo. Kmalu boste ugotovili, kako lahko se živi v tem novem svetu in v kakšni zablodi ste preživeli vsa ta leta. Uporaba plačljivega operacijskega sistema namreč ni nuja, je le navada. Dobrodošli med nami.
Moj Mikro, junij 2010 | Aleš Forte |
