Splet je poln ljudi z jasno oblikovanim lastnim mnenjem, žal pa je večina izmed njih prepričana le v svoj prav. Svete vojne računalništva, kot jih ljubkovalno imenujejo udeleženci, niso niti najmanj konstruktivne in pogosto obstajajo zaradi njih samih. Vsakdo, ki uporablja operacijski sistem Linux, ima svojo najljubšo izbiro, in prav je tako, le omejiti se nanjo, bi bilo neumno. Nove distribucije dnevno rastejo kot gobe po dežju praktično iz nič in kdo ve, morda je med njimi kakšna, ki bi se vam prilagajala bolj kot obleka najboljšega kreatorja. Pri izbiri je nujno oboje – poznavanje možnosti kot tudi zavedanje lastnih želja.

VIDIKI IZBIRE

Odločili ste se za Linux. Morda vas je prepričal finančni prihranek, morda stabilnost operacijskega sistema, lahko da vas je očarala fama okoli odprtega gibanja ali pa ste najbrž že po naravi precej radovedni in vas zanima vse, kar je novega. Kakorkoli že, tu ste in pred vami je prvi ter hkrati bistven korak, od katerega je precej odvisno, ali boste tu tudi ostali: izbira pravega Linuxovega okusa. Težko delo vas čaka, saj ni mačji kašelj najti iglo v kopici sena oziroma poiskati svojo različico Linuxa med več kot štiristo kandidati (še ta številka je bolj groba ocena vseh »živih« izdaj, ki so trenutno na trgu). Za lažjo odločitev je treba postaviti nekaj osnovnih kriterijev ter po njih ocenjevati nam najbližje predstavnike.

Varnost

Za prvo takšno sito vam predlagamo vidik varnosti. Žal je že dolgo časa za nami obdobje, ko smo lahko računalnik z nameščenim operacijskim sistemom Linux vklopili ter nanj mirne vesti pozabili, saj zunaj ni prežalo nič zlobnega, zato smo ga dobre volje vedno znova in znova našli prav tam, kjer smo ga tudi pustili. Priljubljenost ima svoje temne strani in današnji Linux je kar pogosta tarča raznih nepridipravov oziroma zlonamerne kode, zatorej je treba varnost našega sistema jemati z vso resnostjo.

Pomembno je, kako pogosto razvijalci posamezne distribucije osvežujejo svoje pakete in s popravki krpajo varnostne luknje, ki se izmuznejo ob prvem pregledu še tako vestnemu programerju. Prav tako je pomembno, katera vrata so odprta v privzetih nastavitvah namestitve posameznega sistema. Ima vaš favorit požarni zid, in če je temu tako, kako lahko ga je nastavljati? Nekatere distribucije se ponašajo z zajetnim kupčkom programske kode, ki nadgradi skrb za varnost svojih uporabnikov. Preglejte vse varnostne programe, ki jih dobite v paketu z distribucijo, in se jih naučite uporabljati. Ni vse v obsegu, zato bodite pozorni na kakovost priloženih pripomočkov.

Na splošno na podlagi najrazličnejših testov zanesenjakov po svetu velja, da je med priljubljenimi različicami Linuxa najvarnejša distribucija SuSE, zaradi tega vam, če je varnost najvažnejša dobrina, ki jo lahko Linux prinese v vaš dom, svetujemo prav to.

PREPOZNAVANJE STROJNE OPREME

Drugi, za nekatere še najpomembnejši podatek je, kako se sistem spopade z napravami v našem računalniku. Zlasti za začetnike oziroma neuke uporabnike je lahko prepoznavanje strojne opreme prava nočna mora. Moderni Linux je sicer na tem področju pravi profesor za svojega retro brata, vendar se s težavami pri sodelovanju z različnimi komponentami srečuje še vedno preveč pingvinov, da bi v tem segmentu konkurenco lahko prehiteli ali vsaj dohiteli. Ker nihče, komur je uspelo namestiti svojo izbiro brez težav, ne more trditi, da bo vse enako brezmadežno potekalo tudi na drugih konfiguracijah, je za zdaj edini pravi način preizkus sistema v ciljnem računalniku. Na srečo lahko to skoraj z vsakim Linuxom storite razmeroma preprosto, bodisi z »živo« ali »navidezno« rešitvijo (glej okvirček).

Pri ugotavljanju računalniškega drobovja ubirajo razvijalci različne poti. Nekateri so previdni, spet drugi preveč pogumni. Fedora na primer pazljivo izbira, katere gonilnike bo vključila v končni izdelek, saj je znana po stabilnosti in si tega slovesa noče pokvariti. Na drugi strani Ubuntu vzame vse, kar mu pride pod prste, ker hoče biti čim prijaznejši do svojih strank. Zadnjega vam toplo priporočamo, če vam je ukvarjanje z gonilniki tuje in želite, da tako ostane tudi v prihodnje.

IZKORIŠČANJE STROJNIH MOŽNOSTI

Nastavitve prevajanja, različna jedra, diski spremenljivih lastnosti, vse našteto in še več ima velik vpliv na končni učinek operacijskega sistema ter s tem celotnega računalnika. Kakovost delovanja je v veliki meri odvisna od mišične mase posameznega stroja, a vendar ima programska oprema pri končnem učinku precej pomembno vlogo. Medtem ko nekateri Linuxi lepo delujejo v starejših računalnik, se spet drugim nesramno kolca tudi v novejšem PC-ju. V tem segmentu ocenjevanja potencialnih kandidatov je treba upoštevati njihovo osnovno namestitev, saj se nekatere distribucije odločajo za okleščeno, lahko začetno namestitev, druge pridejo v paketu z zvrhanim košem dobrot, ki pomenijo veliko breme pri izvajanju bistvenih nalog. Možnosti, kot so razni grafični učinki ali indeksirano iskanje, zahtevajo veliko iznajdljivost sistema pri izkoriščanju strojnih zmožnosti.

Na tovrstnih testih se praviloma med boljše operacijske sisteme uvršča distribucija Mandriva, zato jo ljubiteljem hitrosti od srca privoščimo. Manj je več, je zlato pravilo, ki še kako velja v tem segmentu izbiranja, kajti prav v vsak Linux je v končni fazi z nekaj znanja moč dodati manjkajoče funkcije, ki bi jih morda pogrešili ob začetni namestitvi.

Moj mikro, September 2010 | Aleš Forte |