Vsak Linux je prost, saj je osnovan na prosti kodi. To v bistvu pomeni, da lahko vsakdo spreminja ter dodaja nove funkcionalnosti, ki jih mora zopet ponuditi svetu kot odprto kodo oziroma zagotoviti dostop do nje. Medtem ko je vsak Linux prost in odprt, vsebujejo nekatere različice Linuxa elemente zaprte narave. Takšni so na primer pripomočki za predvajanje filmčkov Flash, predvajalnik RealPlayer in bralnik Adobe Acrobat dokumentov. Če zasledite karkoli od naštetega v svoji priljubljeni distribuciji, pozabite na naziv čistokrvnega privrženca odprte kode, saj vaš računalnik kvečjemu poganja zastonjski OS, ki nikakor ni prost.

Poleg elementov v lasti posameznih podjetij ima vsaka od »velikih« različic Linuxa še svojo plačljivo različico. Slednja navadno ponuja udobnejši potop v svet pingvinov in navadno vsebuje še strokovno podporo, česar bodo še posebej veseli poslovni uporabniki. Nekatera podjetja se že na začetku bolj nagibajo k poslovnim uporabnikom in dajejo velik poudarek svojim komercialnim paketom. V to skupino vsekakor spadata podjetji Red Hat in Novell. Komercialne različice predvsem poskrbijo za čim bolj neboleč prehod iz konkurenčnih okolij (predvsem za bivše uporabnike sistemov Windows) ter udobno življenje v novem operacijskem sistemu.

Domačim uporabnikom je namenjena distribucija Xandros, ki v ličen paket zapakira vse zaprte pripomočke za redno delo doma. Z njim v računalniku uporabniki ne bi smeli imeti težav pri uživanju ob lastnih multimedijskih zbirkah. Za uporabnike vajene pisarniške zbirke podjetja Microsoft vsebuje komercialna različica Xandrosa programsko opremo z imenom CrossOver, ki omogoča strankam uporabo različic pisarniškega paketa Microsoft Office. Danes so brezplačne različice Linuxa zelo stabilne, prijazne ter naphane z najrazličnejšimi funkcijami, tako da komercialni paketi, kot je Xandros, počasi izginjajo. Povsem drugačna je slika na poslovnem področju, kjer prisotnost velikega podjetja s četo strokovnjakov ob telefonu (ali vsaj v spletu) še vedno omogoča miren spanec večini IT- oddelkov, ki so se odločili za odprto pot.

ALTERNATIVNA IZBIRA

Ob očitnih izbirah, kakršni sta številka ena v svetu Ubuntu z namizjem GNOME ali evropski favorit SuSE Linux z namizjem KDE, ob katerih je bilo prelitega že mnogo črnila, je v spletu moč najti precej presenetljivih biserov manjših velikosti, ki morda ustrezajo našim potrebam veliko bolj kot razvpiti sistemi po pogodu množic. Zakaj ne bi preizkusili sistema SliTaz, majhnega Linuxu, ki ga ni treba namestiti na disk, saj mu velikost omogoča, da lepo deluje neposredno iz računalnikovega notranjega pomnilnika (RAM)? Malček podhranjenosti navkljub ponuja veliko. V njegovem drobovju tako najdemo spletni strežnik, odjemalca za elektronsko pošto, upravljanje z oddaljenimi datotekami, neposredno sporočanje, zbirko podatkov, pekač medijev CD/DVD in zmogljiv spletni brskalnik.

Mogoče bi bil za vas Absolute Linux, različica, temelječa na distribuciji Slackware, kar bi v drugem svetu pomenilo, da je to razlog za preplah, saj navadni uporabniki nimajo kaj delati v isti besedni zvezi kot starosta Linuxa, sinonim za težavnost? Toda v sodobnem času je Absolute drugačen, namenjen predvsem domačim uporabnikom, ki bi radi zopet spravili v pogon svoje stare stroje in jih uporabljali za vsakodnevna računalniška opravila. Žal zanj ne obstaja »živa« različica, zato bo treba sistem namestiti. Na srečo bo večina stvari privzeto delovala, kot si nas večina želi. Za brskanje po spletu, delo z elektronsko pošto ali zabavanje z multimediji nam bo Absolute povsem zadoščal ter deloval brez večjih posegov v sistem. Zaradi osnove Slackware nima težav s strojno opremo, kar je za alternativca nadvse spodbudno.

Če vam je preprostost namestitve in dodajanja programske opreme pomemben dejavnik, vendar želite hkrati ostati alternativec/-ka, potem bo Dreamlinux kot nalašč za vas. Distribucija, temelječa na Debianu, je namreč od svoje osnove podedovala tudi upravitelja paketov Synaptic, s katerim je dodajanje novih programov preprosto kot pasulj. A obstaja celo boljši način! Dreamlinux vsebuje možnost Easy Install, s katero smo od dodatne programske opreme oddaljeni le klik, saj so aplikacije temu prirejene. Izbiramo lahko med širokim repertoarjem znanih in uporabnih pripomočkov, med katere spadajo tudi brskalnik Firefox, odjemalec torrent datotek Azureus, celotna linija izdelkov podjetja Google, Skype in Acrobat Reader, ako vam naštejemo le par najvidnejših.

Za konec naštevanja spregledanih različic Linuxa, naj vam omenimo še Unity. Distribucija, temelječa na Mandrivi, je pojem učinkovitosti med svojimi privrženci. Izbira namizja je sicer prepuščena uporabniku, a vendar Unity najbolje deluje v kombinaciji z okenskim upraviteljem OpenBox. Glavna značilnost distribucije je, da pomeni začetno točko, iz katere nadebudni razvijalci navadno ustvarijo sebi lastno distribucijo. Zatorej brž v splet po Unity, če vam nikakor ne uspe odkriti tiste prave Linuxove distribucije. Sami lahko ustvarite Linux, ki ne bo počel nič več in nič manj kot tisto, kar ste si zamislili sami.

NAJDITE SVOJEGA LJUBLJENCA

Možnosti je veliko in to je dobra stvar. Kako se boste odločili, je povsem vaša zadeva. Vzemite pričujoči članek kot nekakšno splošno pomagalo proti končni usmeritvi. Lahko se odločite za priljubljeno izbiro, kakršna je Fedora, nemško urejenost v obliki SuSE Linuxa ali pompoznost z imenom Ubuntu. Na drugi strani vas čakajo alternativne možnosti, ki na videz res ponujajo manj, a za vas bo to morda pomenilo več. Samo vi sebe poznate. Preizkusite tiste distribucije, ki vam najprej padejo v oči. Izbira je podobna nakupu novega avtomobila. Lahko, da nikoli več ne boste menjali znamke. Uporabite možnosti, ki so vam na voljo. Preizkusite favorite z zagonskega medija ali potem navideznega računalnika. Preglejte, kaj vam poskušajo prodati, kakšno je namizje in kako se sistem razume z vašo strojno opremo. Ozrite se v splet ter preverite, kaj se dogaja z izbranimi distribucijami. Je veliko popravkov, je odziv hiter, skupnost velika? Preživite kak teden v svojem izbrancu, preden ga za vedno posvojite. Tako boste videli, kako se obnaša ob vaših vsakodnevnih opravilih in kako prebavlja datoteke, ki ste jih prinesli s sabo. Po tem času boste že imeli pravi občutek. Če bodo vtisi pozitivni, sistem namestite »zares«. Poti nazaj najbrž več ne bo. Našli ste svojega pingvina.

Moj mikro, September 2010 | Aleš Forte |