Priznam, rad imam Linux. Moja naklonjenost priljubljenemu operacijskemu sistemu sega že daleč v preteklost. Od vsega začetka so me privlačili njegova robustnost, odprtost in uporništvo, ki je pronicalo iz vsake njegove pore. Kot ljubitelja me je kar malce strah napisati tale članek, zato sem naslov zastavil bolj pozitivno, kot bi si sama vsebina zaslužila. Z Linuxom je marsikaj narobe, a začnimo raje pri dobrih stvareh.

PLUSI

Vsakomur, ki se je kdaj srečal z Linuxom, je najprej v oči padla cena. Uporaba operacijskega sistema je namreč popolnoma brezplačna. Uporabniki ga največkrat prenesejo iz interneta, zato jim edini strošek pomeni povezava s spletom. Večina ponudnikov Linuxa omogoča poleg prenosa še nakup operacijskega sistema na mediju, kjer največkrat računajo le ceno nosilca podatkov, in komplet sistema s tiskanimi priročniki, ki je sicer najdražja različica, a z veliko dodane vrednosti. Poleg programske opreme dobi uporabnik tudi popolni dostop do izvorne kode. Slednje zagotavlja popolno svobodo pri distribuciji, spreminjanju ali kopiranju operacijskega sistema oziroma programske opreme, objavljene v skladu s pravili proste kode. Odprtost kode prispeva k večji konkurenci, nižjim cenam končnega izdelka in za stranko največkrat pomeni, da se za vsak problem najde rešitev oziroma nekdo, ki bo težavo pripravljen ter zmožen odpraviti.

Linux je zelo varen sistem. Morda je res za to zaslužna le alternativnost sistema, vendar vseeno ne gre spregledati truda, ki ga razvijalci vlagajo v hitro krpanje lukenj. Zaradi številčnosti prostovoljnih kleparjev kode ter odprtosti programske opreme so vse potencialne nevarnosti odpravljene kmalu po njihovem odkritju. Tega za ostale operacijske sisteme ne moremo trditi. Stabilnost je drugo ime prostega operacijskega sistema. Čas delovanja (uptime) se pri Linuxu ne meri v dnevih, temveč mesecih in celo letih. Strežnik navadno izklopimo le ob izvajanju posodobitev sistema, in ne za reševanje nastalih anomalij v delovanju. Čeprav so razvijalci pri razvoju že od vsega začetka imeli v mislih večuporabniški operacijski sistem s poudarkom na večopravilnosti, je Linux sinonim za hitrost. Dobro deluje tudi v starejših, oslabljenih napravah. Široka mednarodna skupnost razvijalcev je vedno pripravljena priskočiti na pomoč. Med njimi vlada nekakšna hipijevska mentaliteta oziroma, če uporabimo primer iz bivše Juge, pravo bratstvo in enotnost. Solidarnosti v forumih in blogih, posvečenih Linuxu ne manjka, zato lahko uporabnik poišče odgovore v spletu ali jih pridobi s poslanim klicem v stiski, na katerega se bo vsako podjetje z lastno distribucijo rado odzvalo.

Moj mikro, december 2010 | Aleš Forte |