Sistem je bil, vsaj v primerjavi z Windows, res zapleten za uporabo, dobiti gonilnike tudi za najosnovnejšo strojno opremo je bil velik problem, pomoč pa je v glavnem temeljila na brskanju po forumih in bazah znanja. Je pa bil Linux izredno primeren za strežniške namene. Apache, Sendmail in še marsikateri izrazi so bili in so še sinonim za hitro, zanesljivo in varno delovanje po sistemu »postavi in pozabi«. In takšno stanje je trajalo kar nekaj časa.
In potem so se bregovi začeli zbliževati. Microsoft je začel »lesti« v strežniške sisteme in krasti Linuxu tržni delež, nekatere distribucije Linuxa, kot na primer SuSe, RedHat, predvsem pa Ubuntu, pa lesti tudi na namizja domačih in poslovnih uporabnikov. Kdo je bil v kateri smeri uspešnejši, je stvar drugačne debate, dejstvo pa je, da postaja Linux vedno bolj uporabniško prijazen, vedno manj ima težav z gonilniki in vedno več je na voljo kakovostne pomoči.
Distribucij Linuxa, torej namestitvenih sistemov in zbirk programov zanj, je na trgu veliko. Zadnja leta, vsaj kar zadeva namizja,je nekako v ospredju Ubuntu. Ta je prisoten že kar nekaj časa, vendar za najnovejšo različico 10.04 tudi skeptiki govorijo, da bi lahko postala edina prava alternativa sistemom Windows. Gre namreč za dokaj zrel, uporabniku prijazen, zmogljiv in raznovrsten sistem, ki je povrh vsega še brezplačen. Toda ali je to dovolj za resnejši preboj? To bo seveda pokazal čas, mi pa smo se odločili, da oba sistema postavimo drug ob drugega in ju primerjamo z vidika tako domačega kot pisarniškega uporabnika.
Naš test smo opravili na dveh računalnikih. Ubuntu smo namestili v namizni računalnik, na katerega so bili priključen tiskalnik HP, optični bralnik (skener) Canon, brezžična miška in žična tipkovnica Logitech, Microsoftova spletna kamera, v internet pa je bil priključen prek usmerjevalnika Asus. Druga namestitev je potekala v prenosni računalnik Lenovo z vdelano kamero ter vmesniki wi-fi in bluetooth.
KAJ PRIMERJATI?
Pri primerjavi operacijskih sistemov lahko kar hitro pridemo v položaj, ko primerjamo jabolka in hruške. Zato smo se odločili, da primerjavo izpeljemo z vidika uporabnika oziroma tega, kaj ta z računalnikom počne. Vzemimo, da gremo od začetka. Običajno operacijski sistem najprej namestimo, nato preverimo, ali delujejo vse priključene naprave, in po potrebi namestimo manjkajoče gonilnike, prilagodimo videz namizja in namestimo programe, ki jih bomo uporabljali: pisarniški paket za urejanje besedil, delo z elektronskimi preglednicami, predstavitvami in še s čim, komunikacijski programi, kot so brskalnik, programi za elektronsko pošto in druge načine komuniciranja, multimedijski programi za predvajanje in delo z glasbenimi in filmskimi datotekami, grafični programi za urejanje slik in risanje, pomožni programi za delo z arhivi (ZIP, RAR ...) in še kaj. In prav to smo tudi primerjali in ugotavljali ,ali je Ubuntu res lahko konkurenčen Windows 7, kje zaostaja in kje ga je dohitel in celo prehitel.
Moj mikro, marec 2011 | Zoran Banovič |
