Vmesnik Unity, ki smo ga deležni že nekaj različic Ubuntu, je sicer nekaj, česar se je treba navaditi, vendar ko nam zadeva zleze pod kožo, je prav uporabna. A to ne pomeni, da ni prostora za izboljšave. In te so v najnovejši nadgradnji Ubuntu prišle v obliki programa oziroma orodja, imenovanega Predali (Drawers). Gre za dodatek, ki omogoča boljšo organizacijo zagonske vrstice oziroma bolje rečeno stolpca, saj omogoča izdelavo »predalov«, v katere lahko spravimo različne elemente – od dokumentov, bližnjic do programov in map.

Čeprav so razmišljali o spremembi načina izdajanja novih verzij, se je Ubuntu odločil ostati pri starem modelu. Za zdaj torej ne bomo videli sprotnega dodajanja novosti, ko so dokončane (rolling release), temveč klasični šestmesečni ciklus. Bistvena sprememba pa je trajanje podpore, saj bodo odslej navadne (torej ne-LTS) verzije vzdrževane samo devet mesecev. Kot pojasnjuje izvršna direktorica Canonicala Jane Silber je to smiselno, saj uporabniki sedaj bodisi tičijo na LTS-verzijah bodisi posodabljajo sistem vsakih šest mesecev. Vzdrževanje treh navadnih verzij sočasno zato ni imelo pravega učinka.

Izšla je nova različica oziroma nadgradnja ene najbolj priljubljenih distribucij Linuxa. Ubuntu. Različica nosi oznako 12.04 LTS (Long-Term Support), kot običajno pa so ji snovalci dali tudi živalsko ime, tokrat Precise Pangolin oziroma luskinasti mravljinčar. In kaj nova žival prinaša novega?

Sredi oktobra je podjetje Canonical izdalo posodobljeno različico svojega operacijskega sistema oziroma distribucije Linuxa, imenovane Ubuntu. Uporabniki so nadgradnjo komaj čakali, saj so bile novosti, ki jih je prinesla različica 11.04 oziroma Natty Narwhal, dokaj nedodelane in skrajni čas je bil za kak »servisni paket«. No, in smo ga dobili.

Podjetje Canonical se je odločilo za pogumen korak. V različici Ubuntu 11.04 so zamenjali privzeto namizje. Namesto Gnoma nas po namestitvi pričaka Unity. Modernejše, poenostavljeno namizje ne pusti hladnega nikogar, vendar bo le čas pokazal, ali bodo s potezo pridobili več novih uporabnikov, kot jih bodo zaradi nje izgubili.

Operacijski sistem Linux se od Windows razlikuje po marsičem. Ena od pomembnejših razlik je tudi v tem, da imamo lahko znotraj operacijskega sistema tudi več grafičnih vmesnikov oziroma okolij. In kaj to pomeni? Če ste vajeni okolja Windows, je to nekako tako, kot če bi imeli možnost sprotnega izbiranja med XP-jem in sedmico, a s to razliko, da pri tem ne gre za dva operacijska sistema, ampak za enega, ki pa ga je mogoče dobiti v več »okusih«. Primerjava morda ni čisto natančna, a v svetu Windows bi težko našli kaj podobnega. Pri različnih okolji namreč ne gre le za videz uporabniškega vmesnika, pač pa tudi za programe, ki so vanj vključeni. Načeloma velja, da programi iz enega okolja delujejo v drugem, vendar je bolje, če jih uporabljamo v »nativnem« okolju, saj se tam najbolje počutijo in znajo izkoristiti vse lastnosti, ki jih to ponuja.

Linux oziroma njegove distribucije so vedno veljale za sistem, ki ga poznajo in znajo uporabljati le računalniški navdušenci in strokovnjaki, za »navadne smrtnike« pa ni bil. To pa zato, ker je bil prezapleten za uporabo, ker ni bilo gonilnikov za strojno opremo, ker zanj ni bilo ustrezne podpore in še kak razlog bi se našel. In vsi ti razlogi so bili postavljeni nasproti sistemu, ki ima pravzaprav monopol – Microsoftovemu Windows. In dolgo časa so argumenti, ki so govorili proti Linuxu na namizju, vsekakor držali.

Namestili ste Ubuntu in ugotovili, da se vaš ventilator oziroma ventilatorji neprestano vrtijo z veliko hitrostjo in je zato računalnik glasen. Kaj narediti? Če malce pobrskate po spletu ugotovite, da gre najverjetneje še za eno tistih »linuxovskih« težav, ki jih je mogoče rešiti le s kakšnimi čudnimi posegi v nastavitvene datoteke, ki jih poznajo le navdušenci nad Linuxom. Rešitve so namreč v slogu: odpri čudno datoteko v čudnem imeniku in dodaj čuden ukaz, vse skupaj zapri, »skompajliraj kernel« in ponovi za še nekaj datotek, vendar pazi kaj delaš, saj se lahko zgodi, da ventilatorje postaviš na prenizke obrate in računalnik se bo pregrel in lahko celo »umre«. A k sreči ni nujno, da je tako.