V Vašem prispevku je trditev, da je Ubuntu 10.04 najnovejša različica te distribucije Linuxa, kar ni točno, saj je od lanske jeseni dostopna tudi različica Ubuntu 10.10, 28. aprila 2011 pa bo izšla že naslednja distribucija z oznako 11.04. Prednost Ubuntuja 10.04 je v tem, da gre za tako imenovano različico LTS (Long Term Support), ki je bila objavljena aprila 2010 in je zanjo zagotovljena podpora do aprila 2013, ko jo bo nadomestila naslednja različica z oznako LTS. Za te različice Linuxa je značilno, da so pred objavo temeljito preizkušene, zelo stabilne in da uporabnik pri posodobitvah, ki niso prepogoste, nima težav z nameščanjem novih knjižnic in odvisnih knjižnic ter pomožnih programov, ampak se ukvarja samo s programi, ki jih zares potrebuje za svoje delo in so dostopni v Programskem središču Ubuntu. Uporabnik ima celo možnost, da v nastavitvah posodobitev izbere le možnost nadgradnje na naslednjo LTS različico, kar pomeni, da ga te ne bodo nadlegovale z vmesnimi različicami in da s tem ne bo tvegal nestabilnosti lastnega sistema ali povzročil nedelovanja posameznih programov. Vmesne različice Ubuntuja so, namreč, pogosto namenjene tudi preizkušanju odziva uporabnikov na nekatere najnovejše tehnologije in programske rešitve, prinašajo posodobitve posameznih programov, včasih pa zaradi sprememb v jedru operacijskega sistema in z izbiro odvisnih knjižnic lahko vplivajo na to, da nam nekateri priljubljeni programi ne bodo delovali.

Slutnja, ki ste jo omenili, da bi utegnila namestitev Ubuntuja (ali katerekoli distribucije Linuxa) trajati več ur, kar je res izkušnja, ki smo jo podedovali od Oken XP, je v današnjem času povsem odveč, kajti že Okna 7 se namestijo v zelo kratkem času (po spominu, če se ne motim, v manj kot pol ure), sam pa sem nazadnje Ubuntu 10.04 na svoj prenosnik namestil v 15 minutah. Obeti so še boljši, saj so pravkar izšlo (objavljena je bila 10. marca 2011) distribucijo openSUSE 11.4 napovedali kot Linux, ki se namesti v pičlih 9 minutah!? S stališča končnega uporabnika razlika v hitrosti namestitve Oken ali Linuxa ne nastopi ob osnovni namestitvi distribucije (tudi za Okna 7 bi lahko rekli, da so na nek način distribucija, čeprav bolj skromna po izbiri programov kot katerakoli distribucija Linuxa), ampak ob namestitvi vseh drugih programov, ki jih končni uporabnik želi imeti in namestiti na svoj računalnik. Tu je prednost Linuxa pred Okni več kot očitna, saj ne le, da praktično za 99,99% vseh programov ni potrebno plačati, ampak so le nekaj klikov z miško oddaljeni in čakajo na namestitev v tako imenovanih skladiščih/odložiščih (ang. Repositories), do katerih dostopamo prek programskih menijev. Na bogastvo teh „skladišč“ pa ste že sami zelo lepo opozorili.

Tudi bojazen, da ob namestitvi neke distribucije Linuxa ne bi deloval kakšen kos strojne opreme, je že nekaj let presežena, saj do takšnih težav pride le na tako imenovanih »no name« računalnikih, ki so bili sestavljeni iz komponent »z vseh vetrov«, pa še pri teh bolj redko. Pri skrbno sestavljenih računalnikih in prenosnikih uveljavljenih proizvajalcev te nevarnosti praktično ni. Res pa je, da na vsakih nekaj let pride do opuščanja podpore posameznim kosom strojne opreme, značilen primer so grafične kartice, in sicer s strani proizvajalcev tovrstne strojne opreme in ne zaradi odločitve razvijalcev Linuxa. Tako sta v zadnjih dveh letih tako AMD/ATI kot Nvidia opustila podporo nekaterim starejšim grafičnim karticam, zato so posledično gonilniki zanje izginili tudi iz Linuxovih distribucij. To seveda ne pomeni, da pod Linuxom te starejše kartice ne bodo delovale, saj ima Linux v svojem jedru podporo tudi zanje, toda zagotovo bo okrnjena njihova funkcionalnost. Primer optičnega bralnika Canon Lide 20 (imam ga tudi sam), ki ga navajate, češ da v Linuxu zanj ni programa kakršen je CanoScanToolbox, ni najboljši, kajti vsaka distribucija Linuxa ima svoj program za namestitev optičnih bralnikov in ta omogoča tudi namestitev gonilnikov za omenjeni tip bralnika, poleg tega pa je privzeto nameščen tudi program SimpleScan (v slovenščino je njegovo ime prevedeno kot Preprosto optično branje), s katerim je mogoče početi vse, kar zmore tudi Canonova programska oprema. Poleg privzetega so v Programskem središču Ubuntu dostopni tudi programi Scanlite, Sane in Xsane, slednji se namesti kot dodatek programu za obdelavo slik in fotografij Gimp, za naprednejšo obdelavo dokumentov pa je na voljo tudi program ScanTailor, se pravi poln nabor programov, s katerimi je možno početi vse, kar počnemo tudi na Oknih. Samo optično branje je opravilo, ki je enako dobro podprto tako v Oknih kot v Linuxu, tudi programska oprema za Okna praviloma ni plačljiva, saj je priložena strojni opremi. Prednosti Linuxa pred Okni se pokažejo v povezavi med optičnim branjem in obdelavo PDF datotek, fotografij in drugega gradiva, za katere potrebujemo specializirano programsko opremo. Ubuntu in vse druge distribucije Linuxa v svojih skladiščih ponujajo zares veliko število specializiranih in zmogljivih programov, medtem ko bomo ob uporabi Oken zmogljivejše programe ali zbirke programov (zlasti za delo s PDF datotekami in kakršnakoli opravila, ki so povezana s pisarniškim delom) praviloma morali kupiti.

Videz namiznega okolja v Oknih in Linuxu je za končnega uporabnika zelo pomemben in tu je Linux že pred leti krepko premagal Okna. V prispevku ste primerjali Ubuntu z namizjem GNOME z Okni, kar ni prav, kajti namizje GNOME so razvijalci distribucije Ubuntu še najbolj približali videzu namizja operacijskega sistema OSX, ki je nameščeno na Applove računalnike ter prenosnike MacBook ali MacBookPro. Odtod gumbi za minimiranje, maksimiranje in zapiranje oken na levi, čeprav jih je z izbiro kake druge teme (v meniju Sistem-Možnosti-Videz in potem izbira zavihka Teme) mogoče zlahka prestaviti nazaj na desno stran. Če gremo še korak naprej in s posebne spletne strani GNOME Look prenesemo še več tem oziroma grafičnih prvin za oblikovanje lastne teme, potem lahko na svojem namizju in v oknih pričaramo tudi videz Viste, NeXT-a in številne privzete teme drugih operacijskih sistemov. Vaš vtis, da je vse skupaj potem bolj podobno Oknom XP, pa nastane zato, ker niste upoštevali možnosti, da uporabnik lahko namesti tudi distribucijo Ubuntu z namizjem KDE, ki se prav zato imenuje Kubuntu (Kubuntu 10.04 prihaja z namizjem KDE 4.4.4, distribucija Kubuntu 10.10 pa z namizjem KDE 4.5.1, v obeh primerih je možno različico namizja KDE naknadno posodobiti do različice KDE 4.6). V številnih distribucijah Linuxa je namizje KDE prva izbira, denimo v distribucijah openSUSE, in zanj je značilno, da je najbolj podobno Oknom ter zato najbolj primerno za vse uporabnike, ki se zanimajo za prehod z Oken na Linux. Od različice KDE 4.2 naprej ima to namizje številne gradnike (v Oknu jih imenujejo pripomočki: za prikaz vremena, koledarja, ure, nadzor sistema, zagon medijskih predvajalnikov in podobno), opravilno vrstico oziroma pult, v katero je mogoče postaviti ikone uporabniških programov in jih zagnati z enim samim klikom miške, in tako naprej. S pomočjo orodja KWin je Linuxovo KDE namizje mogoče spremeniti v kocko ali cilinder s številnimi delovnimi površinami (smiselno število teh površin je od 4 do 6, več bi bilo, kot ste že sami ugotovili, nesmiselno in nekoristno), namestitve 3D pospeševanja s pomočjo orodij Compiz, Metisse ali Beryl pa ponujajo 3D izkušnjo večopravilnosti, ki jo doslej ni ponudila še nobena različica Microsoftovih Oken. Zato je zavajajoča Vaša ugotovitev, da je marsikaj podobno kot v Oknih. Ravno nasprotno: v Oknih 7 je marsikaj podobno tistemu, kar uporabniki Linuxa poznajo že več kot desetletje in je v namiznem okolju KDE navzoče še od inačice KDE 3.5 naprej. Značilen primer so pomanjšana okna nad opravilnim pultom, ki ponazarjajo vsebino odprtih uporabniških programov. To rešitev je namizje KDE 4 ponujalo že pred nastankom Oken 7, prav tako obliko in strukturo začetnega menija, ki se v Oknih 7 skriva pod gumbom Start (oziroma pod štiribarvnim simbolom Oken, ki zdaj nadomešča besedo Start) in ga namizje KDE pozna že od takrat ko je nastalo. Pri vsem skupaj je še največ vredno to, da Linux vse te priboljške ponuja tudi v primeru, če na osnovni plošči imate integrirano Intelovo grafično kartico, kakršno ponujajo številni cenejši prenosniki, ki jih je moč kupiti v Sloveniji, in Vam za 3D užitke (in tudi računalniške igre, čeprav tokrat to ni tema!) ni potrebno kupiti grafične kartice, katere cena odtehta dve tretjini cene prenosnika!

O poslovenjenosti distribucij Linuxa, tudi Ubuntuja ali Kubuntuja, le toliko: vsaka distribucija se prvič namesti le z delno jezikovno podporo za slovenski jezik, hkrati pa je v meniju s skrbniškimi opravili možno najti funkcijo, s katero si zagotovimo popolno jezikovno podporo v slovenskem jeziku. Namestitev je hitra, v distribuciji Kubuntu pa je mogoče nastavljati tudi več drugih sistemskih nastavitev, ki so povezane z uporabo določenega jezika.

O primerjavah uporabniških programov v Oknih in Ubuntuju/Kubuntuju še največ pove članek Matjaža Gerčarja Kako najceneje uporabljati računalnik? v isti številki Vaše revije, v katerem je avtor ugotovil, da je od 13 možnih zamenjav operacijskega sistema in programov, ki delujejo le v Oknih, 7 zamenjav popolnoma smiselnih (ocena 5/5), še 3 pa so skoraj popolnoma smiselne (ocena 4/5), čeprav je tudi ta avtor izhajal predvsem iz primerjave Oken 7 z distribucijo Ubuntu z namizjem GNOME. Če bi upošteval še možnosti, ki jih v Linuxu ponuja namizje KDE, potem bi moral Photoshop primerjati s programom Digikam, ki je povsem enakovreden programu za Okna, AutoCAD bi veljalo primerjati s programom FreeCAD, Microsoft Project s programom Project Manager, Outlook Express pa bi popolnoma pogorel v primerjavi s programom Kontact, ki je sestavni del distribucije KDE in izhaja iz zbirke Koffice, in je bolj podoben „velikemu“ Outlooku iz zbirke Microsoft Office. Tudi primerjava med programoma za obdelavo videa Kino in Adobe Premiere je napačna, kajti Kino je utečena izbira v sleherni distribuciji Linuxa in je dostopen podobno kot je v Oknih Windows MovieMaker. Primerjava med programoma Kino in WMM bi se zagotovo izšla v prid prvemu, ker ima kar nekaj funkcij, ki jih program v Oknih nima (WMM je bolj podoben preprostejšim urejevalnikom videa za Linux kot so Open MovieEditor, PiTiVi in podobni). Adobe Premiere bi bilo smiselno primerjati bodisi s programom Kdenlive v distribucijah z namizjem KDE, še bolj korektno pa bi ga bilo primerjati s programom Cinelerra, ki je pravo profesionalno orodje za filmsko in video montažo primerljivo z mnogo dražjimi plačljivimi programi za Okna ali Applove računalnike.

V prispevku Matjaža Gerčarja je pravilno ugotovljeno, da je OpenOffice enakovredna zamenjava zbirki Microsoft Office, pri čemer je za končnega uporabnika zelo pomembno, da je zbirka OpenOffice privzeto nameščena v sleherni distribuciji Linuxa in sicer z naborom posameznih programov, ki ustreza le najdražji plačljivi zbirki Microsoft Office. Že sami ste ugotovili, da je s stališča večine uporabnikov primerjava med zbirkama nesmiselna, morda le ta popravek, da ima OpenOffice od različice 3.2 naprej podporo za prav vse formate datotek, ki jih ponuja tudi plačljiva zbirka, vključno z datotekami s končnico docx iz zbirke Microsoft Office 2007. To je za uporabnika in združljivost ter izmenjavo datotek gotovo pomembnejše kot videz ikon v menijih enega ali drugega programa.

Pomanjkljivost primerjave z distribucijami s KDE namizjem se vidi tudi pri primerjavi programov za elektronsko pošto in medijskih predvajalnikov. Evolution je privzet program za elektronsko pošto in skupinsko delo v okolju GNOME in je res nekoliko manj zmogljiv od MS Outlooka. Toda, v okolju KDE je privzet program Kontact, ki vključuje tudi programa KMail in KOrganizator ter številne druge funkcije za naslove, stike, sezname opravil in druga opravila, s katerimi je morda celo bolj zmogljiv, najmanj pa enakovreden Outlooku. In, kar je pomembno, zagotavlja tudi združljivost podatkov o stikih z Exchange in Outlookom.

Ob Rhythmboxu v okolju GNOME je v Kubuntuju z okoljem KDE privzet predvajalnik glasbe Amarok, ki ima še več gradnikov in funkcij, zato bi bila primerjava s programi v Oknih za slednje še slabša. Podobno velja za video predvajalnike. V okolju GNOME privzeti Totem MoviePlayer (in ne le MoviePlayer!) je res okoren in tudi ne naloži vseh manjkajočih kodekov, če vir to od njega zahteva, toda v okolju KDE je privzet predvajalnik Kaffeine, ki vse to zmore in celo omogoča zajemanje DVB-T signala in ogled digitalne televizije, če v računalniku imamo ustrezno kartico ali USB-priključek z anteno. Kaffeine deluje celo kot nekakšen elektronski programski vodič, v katerem je mogoče nalagati in urejati kanale s TV-programi, snemati oddaje (program omogoča takojšnje snemanje in tudi nastavitev timerja za odloženo snemanje oddaj) in še več. Tu primerjava z Okni praktično ni več mogoča.

Če upoštevamo vse zapisano in našteto, ne vzdrži Vaša trditev, da Ubuntu še vedno ni boljši od Oken XP ali Oken 7. Prav vse distribucije Linuxa z namizjem KDE (zagotovo pa Kubuntu 10.04 in 10.10, openSUSE 11.4, Mandriva 2010.2, Fedora 14) so že v tem trenutku enakovredne in v nekaterih prvinah boljše in ponujajo več uporabnih programov kot katerakoli Okna. Namestitev distribucij Ubuntu/Kubuntu in Mandriva je zagotovo enako prijazna kot namestitev Oken, za distribucijo openSUSE 11.4 pa lahko iz lastne izkušnje zagotovim, da je zagotovo najhitrejša med vsemi operacijski sistemi, ki jih poznam, saj sem na svoj prenosnik to distribucijo z namizjem KDE 4.6 namestil v 11 minutah. Tudi ta distribucija ima danes prijaznejše programsko središče in program KPackageKit za njihovo izbiro in namestitev kot nekoč, čeprav od uporabnika zahteva več znanja in prilagajanja kot namestitev dodatnih programov pri distribuciji Ubuntu/Kubuntu. Edina prednost Oken je v tem, da so nanje številni uporabniki že navajeni, toda pri tem se moramo vprašati, ali je intelektualna lenoba res edino vodilo uporabnikov pri izbiri operacijskega sistema in računalniških programov. In, seveda, ali je brskanje po spletu, pisanje seminarskih in diplomskih nalog, kakšno nalaganje fotografij in glasbe, res prav vse zaradi česa sploh potrebujemo in dejansko uporabljamo računalnike? Niti Vi niti jaz se nisva dotaknila področja računalniških iger, na katerem je Linux v zadnjih nekaj letih tako napredoval, da je le vprašanje časa, kdaj bo tudi na tem področju postal povsem enakovreden Oknom. Na vprašanje, kaj bi sedanja kriza utegnila premakniti v glavah uporabnikov, pa ste že sami odgovorili. Dejstvo je, da nakup računalnika z Okni terja tudi nakup vsaj štirih do petih komercialnih programov, brez katerih je ta na področjih uporabe, ki ste jih izbrali, neuporaben, če k temu dodamo nakupe iger in morda še kakšnega specializiranega programa za poslovno rabo, potem je takšen nakup že finančna naložba, ki se povrne le, če hkrati odpremo podjetje in imamo zelo natančen načrt, v kolikšnem času se nam bo ta naložba povrnila.

Moj mikro, april 2011 | mag. Zoran Medved, Maribor