Aplikacije izrivajo »programe« zaradi preprostega dejstva – so poceni in preproste, kot take pa pritegnejo milijone uporabnikov, kar pomeni, da pisci kljub cenenosti z aplikacijo lahko veliko zaslužijo. Zaslužek pa ni povezan le z golimi aplikacijami, ki so mali programčki, temveč tudi prek enostavnega in vsaj v delu sveta možnega cenovno ugodnega nakupa skladb, knjig, revij, filmov in TV-serij.
S tem, kar je sprožil uspeh najprej Appla, nato pa tudi Googla, se spogleduje tudi Microsoft. Novost operacijskega sistema Windows 8 je tudi globoko vanj integrirana tržnica (Windows Store). Prek tržnice bodo uporabniki lahko kupili in namestili tako običajne programe za sisteme Windows kot tudi aplikacije za uporabniški vmesnik Metro. Za slednjega bo tržnica tudi edini legalni izvor. Se pa (to pot) Microsoft zaveda pomena varnosti oziroma preprostega dejstva, da škodljive kode ne smejo vdreti v njegovo tržnico. Če so to zgodi, kar ni glede na zgodovino varnostnih napak operacijskega sistema Windows popolnoma nemogoče, bodo »smetano« prodaje pobrale neodvisne tržnice (na primer Amazon in Facebook), ki imajo z nadzorom tržnic in »blaga« v njih več izkušenj. Oba lahko tudi brez tega, zaradi moči in baze uporabnikov, postaneta močna igralca pri prodaji »blaga« znotraj operacijskega sistema, zato ni pomembno, kako uspešen bo Microsoft. Fenomen aplikativnih tržnic se bo razširil tudi v Windows svetu.
Še nekaj časa Moorov zakon
Strokovnjaki že nekaj časa opozarjajo, da bo manjšanje elektronskih komponent prej ali slej trčilo ob naravne ovire, ko nadaljevanje Moorovega zakona ne bo več mogoče. Nekaj let pa bo še preteklo, dokler se to ne bo tudi zgodilo. Trenutno Intel procesorje izdeluje v 22-nm proizvodnem procesu, raziskuje pa tudi velikosti tam nekje med 5 in 7 nm. Do tam pa so še vmesni koraki. Morda že naslednje leto, napovedovati ni enostavno, bodo čipi veliki 14 nm, nekoliko pozneje pa 10 nm. Problem je, da bo proizvodnja zaradi tega iz koraka v korak dražja. Čipi bodo postajali še vedno bistveno hitrejši in učinkovitejši, vendar jih bo proizvajalo vse manj podjetji, saj si večina ne bo mogla privoščiti drage proizvodnje. S tem je povezan tudi že napovedan, vendar večkrat prestavljen začetek prehoda na učinkovitejše pomnilnike DDR4, ki bodo delovali z napetostjo med 1 in 1,2 V in dvakrat hitreje kot današnji čipi (DDR3). V vsakem primeru pa bo DDR4 uspešen, kot je bil tudi njegov predhodnik. Zaradi integracije grafičnih zmogljivosti neposredno na matično ploščo oziroma v procesorsko osnovo (procesorji Intel Ivy Bridge in AMD Trinity) pa bodo postale nepotrebne poceni grafične kartice. Te kategorije izdelkov (70 €) kmalu ne bo več.
Moj mikro, september – oktober 2012
