Vojna, ki poteka med izdelovalci pametnih telefonov in tabličnih računalnikov, bo povod za vgradnjo procesorjev s štirimi jedri v naprave različnih cenovnih razredov. Drugače povedano, ti najzmogljivejši procesorji ne bodo več vgrajeni le v izdelke gornjega cenovnega razreda. Nvidia je že napovedala, da bo Asus procesorsko osnovo Tegra 3 vgradil v izdelek, ki bo cenejši od 200 evrov, podobne naprave pa lahko pričakujemo tudi od Acerja in Googla. Kmalu bodo na voljo tudi pametni telefoni nižjega cenovnega razreda, opremljeni z njimi. Hkrati je pričakovati, da bodo štirijedrni procesorji »standard« tudi v naslednjem letu, saj dodajanje več jeder zaradi obstoječe programske opreme (aplikacij in operacijskega sistema) ne prinese omembe vrednega dviga zmogljivosti naprave. Morebiti pa se pri tem motimo, saj obstaja še en dejavnik – bolj zmogljiv procesor prinese izdelovalcu prestiž na trgu, kar ima tudi svojo vrednost.
Napovedujejo tudi, da bodo še naprej rasli zasloni pametnih telefonov. Na to kaže tudi uspeh Samsungovega modela Note, pa čeprav smo pri njegovi predstavitvi dejali, da ima občutno prevelik zaslon in je neke vrste ne tič ne miš, pa še telefoniranje z njim sproži huronske salve smeha mimoidočih. Večji zaslon ima svoje prednosti, tako imenovani križanci med telefonom in tablico pa omembe vredno število kupcev. Pričakovati je, da bo prodaja »velikanov« med telefoni še naprej rasla, vprašanje pa je, kako se bo to odrazilo na prodaji tabličnih računalnikov. Če ima namreč telefon dovolj velik zaslon, potem uporabnik ne potrebuje še tablice, saj z eno mobilno napravo počne vse tisto, kar si želi.
»Ekspanzija« podatkov
Vse več mobilnih naprav, ki bodo v naši lasti, bo krivih za še hitrejšo rast »ustvarjenih« podatkov. To pa pomeni potrebo po hitrejših in večjih diskih. Diski SSD bodo postali hitrejši, kot pa smo že napovedali, bodo postopoma padale tudi cene na hranjen bit podatkov. Klasični trdi diski še nekaj časa ne bodo izumrli. Prav nasprotno. Zaradi rasti podatkov jih bomo še bolj potrebovali. In to neprimerno večjih kapacitet hranjenja. Upe polagamo v tehnologijo toplotno podprtega magnetnega zapisovanje (HAMR), ki bo dvignila kapaciteto hranjenja do 1 Tbit na kvadratni palec (gre za površino malo manj kot 6,5 kvadratnih centimetrov) ali drugače povedano, diski za namizne računalnike bodo (pri podobnih cenah) do leta 2016 narasli do kapacitete med 30 in 60 TB, diski za prenosnike pa na 10 do 20 TB.
Moj mikro, september – oktober 2012
