Mobilno omrežje četrte generacije oziroma LTE sproža dileme. Po eni strani bo prineslo izboljšave mobilnega dostopa v internet, a ne takšne, kot jih zagovarja industrija, po drugi pa zahteva relativno velike naložbe, ki si jih v teh časih operaterji težko privoščijo. Ameriški operaterji, ki so preskočili nekatere tehnološke izboljšave tretje generacije, so skočili neposredno na LTE, vendar realno uporabniki dosegajo hitrosti, ki jih v »dobrih« razmerah dosegamo tudi v Evropi na omrežjih 3G. Ponekod v Evropi so bili operaterji na nekaterih območjih prisiljeni postaviti omrežje LTE, saj obstoječe omrežje ni imelo dovolj kapacitet, spet drugje pa bazne postaje postavljajo na podeželju, da prebivalstvu zagotavljajo hitrejši dostop v internet (zmanjševanje digitalnega neskladja med mesti in podeželjem). LTE ni narejen za mobilno telefonijo, temveč za mobilni internet, kar tudi pomeni, da obstoječi načini obračunavanja mobilnega prenosa (po kb/s ali mb/s) ne bodo več imeli pravega smisla.
Na papirju imamo tudi v Sloveniji omrežje LTE, saj je Si.mobil pred poletnimi počitnicami komercialno zagnal nekaj baznih postaj, ki pokrivajo manjši del Ljubljane, letališče Brnik in Bled. To pa ni LTE-omrežje, temveč 3G-omrežje z nekaj LTE-otoki, zgrajenih za Si.mobilov prestiž na trgu. Omrežja LTE bodo v Sloveniji začela rasti šele, ko bo država sprostila frekvence digitalne dividende (prej zasedene z analogno televizijo), česar pa še vsaj eno leto ne moremo pričakovati. Vprašanje je tudi, ali si Slovenija sploh lahko privošči dva ali celo tri LTE-omrežja. Morda bi bilo bolje, da se operaterji dogovorijo o skupni gradnji, nadzoru in upravljanju omrežja. Hkrati je treba tudi razmisliti, kako s to tehnologijo LTE predvsem s hitrim internetom pokriti sive lise na slovenskem podeželju. Kakor koli pa obrnemo, tehnologija LTE predstavlja prihodnost mobilnih komunikacij.
Nove mobilne naprave, IPv6, NFC in hitrejši Wi-Fi
Usmeritev dodajanja »pametnih« funkcij v naprave, za katere bi kaj takega bolj ali manj pričakovali, se bo nadaljevala. Internet ne bo več le internet ljudi, uporabnikov, temveč vse bolj internet stvari, v katerem bo imela vsaka naprava, vsako priključeno tipalo svoj internetni naslov. Naslovni prostor IPv4 je zaseden, zato postopoma uvajamo IPv6. Tu je Slovenija med najbolj aktivnimi državami. V začetku poletja je globalno nov protokol vzporedno uporabljalo več kot tri tisoč ponudnikov spletnih vsebin. Prehod na IPv6 bo uspešen, čeprav še nekaj časa ne bo imel velikega vpliva na uporabnike, ki bomo prisiljeni šele čez čas zamenjati zelo stare operacijske sisteme in usmerjevalnike, ki IPv6 ne podpirajo.
Nekaj podobnega lahko zapišemo tudi za tehnologijo NFC. Ta je že med nami, vsaj pri uporabnikih z najnovejšimi mobilnimi telefoni, kmalu pa bo po svetu omogočeno tudi mobilno plačevanje prek tega doslej najbolj varnega komunikacijskega kanala. Preboj, začetek vzpona te oblike mobilnega plačevanja lahko pričakujemo v naslednjem letu. Tudi v Sloveniji?
Na obzorju je tudi novi brezžični standard 802.11 ac. Bistvena prednost bo višja hitrost prenosa podatkov (do 6,9 Gb/s). To se sliši veliko, morda celo preveč, glede na statistično dejstvo, da ima večina slovenskih gospodinjstev počasnejši priključek v internet. Je pa v tem vseeno logika. Doma imamo vse več naprav priključenih v domače brezžično omrežje, te pa si izmenjujejo vse bolj tudi vsebine visoke razločljivosti. Novi standard potrebuje nekaj časa, da se uveljavi, zato se bo začel hitreje širiti predvidoma okoli leta 2015.
Naprave, ki danes še niso pametne, čeprav smo v preteklosti videli nekaj poskusov, in jih hkrati ima večina ljudi, so zapestne ure. Dobile bodo funkcije oziroma možnosti pregleda sporočil družabnih omrežji (Twitter, Facebook), elektronske pošte, RSS-jev in podobnega. Ne bodo naprave za ustvarjanje vsebin, temveč za hiter dostop do njih, zato bodo povezane z mobilnim telefonom (vmesnik Bluetooth) in prek njega v internet. Uro na podlagi sistema Android je že predstavil Sony, pričakovati pa je tudi podobne izdelke, prilagojene Applovemu ekosistemu. Pametne ure znajo že naslednje leto postati statusni simbol predvsem med mlajšo generacijo.
Moj mikro, september – oktober 2012
