Filmski studii filme snemajo s frekvenco 24 slik (frames) na sekundo, televizorji pa osvežujejo sliko 50-krat na sekundo (50 Hz). Zaradi tega pride do tako imenovanega učinka vibriranja premikajočega objekta, ki ga spremljajo gledalčeve oči. Način naravnega gibanja, ki je del že starejše tehnologije PixelPlus, uporablja videoprocesor in sliko v pomnilniku za »ugotavljanje« gibanja objekta in oblikovanje vmesnih kadrov, ki jih vstavi med vsako originalno sliko. Razlika med starim načinom in načinom, vdelanim v tehnologijo PerfectPixel je v zmogljivosti slednje, da isto počne tudi pri videu visoke ločljivosti (HD). Rezultat – premikajoči se objekti ohranijo gladko gibanje in slika je jasnejša.
Za gledalca je pomembno, da je slika na pogled čistejša oziroma jasnejša. Tehnologija LTI primerja svetilnost pik in jo po potrebi prilagaja, tako da je ta čim bližja svetilnosti sosednjih pik tako v vodoravni kot navpični smeri. Rezultat je naravnejša slika z ostrejšimi prehodi med motivi v kadru. Z drugimi besedami, tehnologija LTI vpliva na ostrino slike.
Video procesor deluje s 14-bitno barvno globino, kar pomeni, možnost prikaza 4 milijarde barv. Tako imenovani Color Booster analizira nasičenost barv na nivoju pik in to vrednost po potrebi poveča. Povečanje nasičenosti je najbolj izrazito pri pikah, kjer je ta vrednost že v osnovi nizka. Rezultat so živahnejše barve z naravnimi odtenki barve kože in belih področji. Barvna nasičenost je razlika med čisto sivo in barvnim odtenkom. Večja barvna nasičenost pomeni močnejšo intenziteto barve, manjša je barvna zasičenost, bolj proti sivi gre vse skupaj. Drugače povedano, slika brez barvne nasičenosti (saturacije) v RGB-prostoru je črno-bela.
Že v osnovi je nezmožnost prikaza popolne črne barve največja slabost tehnologije LCD. Izboljšanje kontrasta originalne slike poteka v realnem času tako, da temna področja tehnologija počrni, pri čemer ne vpliva na prikaz podrobnosti znotraj teh področji, svetla pa posvetli. Drugače povedno, razmerje med najtemnejšo in najsvetlejšo piko je digitalno spremenjeno − kontrastno razmerje naraste na »umetnih« 11.000 : 1. Na področjih, ki so nekje med temno in svetlo, procesor izvede negativno ali pozitivno popravljanje vrednosti gama (gamma correction). Pri pozitivnem popravljanju je rezultat več podrobnosti znotraj temnega področja, pri negativnem pa več podrobnosti znotraj svetlega. Izboljšava posamezne slike (kadra) poteka v realnem času, odvisno od slike pa je lahko potrebno tudi do 160 tisoč analiz področji slike.
Objavljeno: Moj mikro December 2007 | Marjan Kodelja
