Rahlo nagnem ročico na desno, rotorji se odzovejo, odvzamejo malenkost moči na desni, dodajo na levi in heksakopter začne drseti. Hitro popustim in tudi naprava se umiri v zraku. Težji del je zdaj pred menoj, roke imam že pošteno potne, pa še začel nisem. Pristanek. Počasi odvzemam moč in heksakopter se začne spuščati. A tik nad tlemi ga začne zanašati, v meni pa raste panika. Kaj zdaj? Še bolj odvzamem moč in upam, da ne bo zanihal preveč. Sreča je na moji strani, napravo uspešno prizemljim in rotorji ostanejo celi. Ni lahko upravljati, sploh brez prakse. Bom raje stal in gledal bo varneje in predvsem ceneje.

V Sloveniji so nekateri že zaslutili možnost komercialne rabe, a najdejo se tudi taki, ki si tako napravo kupijo iz lastnega veselja. Eden izmed njih je Aleš Simonič, programer, ki si je heksacopter omislil ravno zaradi slednjega.

Zakaj heksacopter?
Potegnil me je članek na Engadgetu, kjer sem prvič prebral o takem helikopterju in si ogledal video. Zadeva mi je bila zanimiva, predvsem zaradi nosilca za fotoaparat.

Heksakopter je ob nakupu v delih, je bilo sestavljanje težko ?
Ena sama zabava, dokaj preprosto, zapakirano v nekaj vrečkah in škatlicah, nič problematičnega, z dovolj podrobnimi navodili. Zahteva nekaj spajkanja, vendar dokaj preprostega. Največ dela je z napeljevanjem kablov, nastavljanjem motorjev ter s spajkanjem. Tistemu, ki nikoli ni uporabljal spajkalnika, bi svetoval, da se tega raje ne loteva, za druge pa ne bi smelo biti težav. Težji del je bil le modul za telemetrijo, a tudi tega se je dalo sestaviti.

Kako je potekalo učenje letenja, kar takoj s heksakopterjem?
Ne, začel sem s Flying Model Simulatorjem, ki omogoča uporabo daljinskega upravljalnika in imaš tako rekoč suhi trening. Z njim sem treniral kar nekaj ur, čeprav se je na koncu izkazalo, da ni čisto realen. Pravzaprav je bilo z njim težje leteti kot s pravim, a za začetek je. V osnovnem kompletu so še NaviControl, GPS, nosilec za fotoaparat, modul kompas, telemetrija − malo zahtevnejše, ker je lotanje na plošči (wi-fi RS-232).

Kako poteka samo letenje?
Zelo pomaga, če si že bil prej modelar in znaš leteti z daljinsko vodenimi helikopterji. Najprej treniraš lebdenje na mestu. Če pade heksakopter z višine enega metra, se mu kaj hujšega ne bi smelo zgoditi. Naslednji korak je letenje levo, desno in nato naprej. Najtežje se mi je navaditi na to, ko se heksakopter zavrti in moraš to upoštevati. Na srečo ima tudi način »care-free«, ki si s pomočjo kompasa in žiroskopov zapomni orientacijo, in ne glede na to, kako se postaviš, bodo komande vedno ostale enake kot pri vzletu. Z GPS-modulom dobiš možnost samodejnega vodenja proti mestu vzleta, a pri takem načinu je priporočljivo, da je prostor pristanka velik in da v bližnji okolici ni večjih dreves ali drugih ovir. Ima tudi način »position hold« ki zdrži heksakopter na mestu.

Kako potekata snemanje in fotografiranje?
Kompleta za sprejem slike in nadzor fotoaparata še nimam, a to pomeni, da potrebuješ še nekoga, ki bi upravljal fotoaparat. Poleg tega hitro zmanjka kanalov na sprejemniku, saj jih gre večina za upravljanje heksakopterja, 6. Potreboval bi še tri za nadzor fotoaparata, druga rešitev je pa uporaba wi-fi RS-232, s katerim se da simulirati kanale.
Kako je z uporabo v komercialne namene?

Brez dovoljenja avtorja ne gre, za zdaj je vse skupaj mišljeno predvsem za zabavo in veselje. Sosedje že zapirajo žaluzije. (smeh)

Moj mikro, februar 2011 | Marjan Kodelja | Alan Orlič