Posnemanje narave, metulja!
Zasloni Mirasol ali tehnologija interferometrične modulacije (IMOD) posnema naravne procese, ki ustvarijo žive barve na krilih metulja ali telesu koralnih rib. Pri teh procesih gre za strukturo, ki povzroči interferenco med valovnimi dolžinami svetlobe in s tem prikaz barv. V primerjavi z že opisanima postopkoma oziroma tehnologijama gre pri tej za uporabo mikro elektromehanskih sistemov (MEMS).
Najmanjši element zaslona je velikosti med 10 in 100 mikrometra (mikrona), vsebuje pa odbojno membrano, ki se lahko giblje glede na delno prosojno tanko plastjo (thin film stack) na stekleni podlagi. Skupaj s prostorom med njima, zračnim žepom, element deluje kot optična resonančna struktura, valovna dolžina svetlobe (s tem pa barva) odbite svetlobe pa je odvisna od velikosti zračnega žepa. Električni tok na elementu povzroči nastanek elektrostatične sile, ki povleče membrano k zgornji plošči in tako zapre zračni žep. V odprtem stanju, ko obstaja zračni žep, element odbija z velikostjo žepa določene valovne dolžine svetlobe, v zrušenem stanju, ko žepa ni, pa element uspešno absorbira vidno svetlobo, zato je pika črna.
Ko svetloba pada na površino elementa (pike), se odbija tako od tenke plasti kot tudi od membrane pod njo. Glede na razdaljo med njima se nekatere valovne dolžine svetlobe, odbite od membrane, fazno zamaknjene glede na iste valovne dolžine svetlobe, ki je bila odbita od tanke plasti. Zato med svetlobnimi valovi pride do interference, nekateri se ojačijo, drugi oslabijo. Če se na primer ojačijo valovi iz rdečega svetlobnega spektra, oslabijo pa valovi iz zelenega in modrega spektra, bo pika rdeča. Ko pa element preide v zrušeno stanje, oslabijo vse omenjene valovne dolžine, ojačijo pa se valovne dolžine ultravijoličnega spektra. Ker teh naše oči ne vidijo, se nam zdi pika črna. Barvni zaslon, narejen s to tehnologijo, deluje v barvnem modelu RGB, kar pomeni, da je vsaka pika oblikovana s tremi podpikami, vsako v eni od teh treh osnovnih barv (rdeča, zelena in modra).
POTREBA PO UNIVERZALNOSTI
Pri črno-belih bralnikih e-knjig niso v ospredju lastnosti, kot je čas, ki je potreben za prehod pike iz enega stanja v drugo, ločljivost zaslona in podobno. Pri njih je pomembna preprosta uporaba, dober prikaz slike (večinoma besedila) v razmerah, ko je jakost okoliške svetlobe visoka, zelo pomembna pa je tudi mala poraba energije. Ko pa govorimo o barvnih različicah teh naprav, se vse to spremeni. Če želimo imeti barvni bralnik e-revij, bo moral ta podpirati višjo ločljivost (prek 200 dpi) in večjo barvno globino, sicer zadeva ne bo imela smisla. Revije temeljijo na slikovnem gradivu, in če to ni prikazano dovolj kakovostno, takšne revije nihče ne bo bral v elektronski obliki. Vprašamo se lahko tudi, kako smiselno je imeti takšen bralnik, velikosti do lista papirja A4, če ta ni univerzalen in poleg e-knjig in e-revij ne zadošča še za vse druge zahteve, ki jih ima mobilni uporabnik spletnih vsebin. Tudi videa. Torej bo pomemben tudi odzivni čas. Potem pa smo že blizu tabličnim računalnikom in prenosnikom.
Založniki si želimo, da bi imeli ljudje ustrezne naprave in bi lahko povsod dostopali do e-revij, saj bi jih lahko ponudili neprimerno ceneje. Ker pa bralniki zagotovo ne bodo poceni, je vprašljivo, ali bi jih ljudje kupovali le zato, da bi lahko brali e-knjige in e-revije, ki jih tudi morajo kupovati. Ne bodo! Vsaj ne v omembe vrednem velikem številu. Zato bodo morali biti bralniki univerzalni. Trenutno pa je edina takšna naprava na trgu Applov iPad. Ker pa ima LCD-zaslon, na plažah v naslednjih mesecih ne bo uporaben! Sicer so napovedi konkurence dokaj pestre, a vsaj v času nastajanja pričujočega besedila nam trg ni mogel postreči s čim pametnejšim.
Moj Mikro, junij 2010 | Jan Kosmač
