Recimo ponudba za računalnik, s katerim naj bi bilo po navedbah trgovca mogoče početi vse – od pisarniškega dela, grafičnega oblikovanja pa do igranja iger:

procesor AMD Athlon 64 X2 5000+, 2 GB DDR2-800 delovnega pomnilnika, trdi disk SATA-II 250 Gb, grafika GeForce 8100 512 MB DirectX 10, 22x dvoslojni zapisovalnik DVD-jev, zvok 5.1, ohišje midi-tower, 400 W.

Cena? Manj kot 400 evrov! In kaj je narobe? Narobe je to, da gre za grafično kartico, ki je na matični plošči, prav tako zvok, računalnik pa je tudi brez operacijskega sistema. S takšnim računalnikom se boste sicer lahko igrali, a kaj dosti dlje od iger, starih tri leta, ne boste prišli. Podobnih konfiguracij, kjer v računalnikih tičijo procesorji in grafične kartice, ki stanejo manj kot 50 evrov, je še kar nekaj. Zato bodite previdni. AMD Athlon X2 5000+ teče s taktom 2,6 GHz, tako da navedbam, da računalnik deluje z 2,8 GHz, verjemite le posredno – gre za »navit« 50 evrov vreden procesor, ki nima nobene zveze s sloganom »gamer« v imenu računalnika. Enako velja za grafični del: geForce 9500 GT ni grafična kartica, s katero bi se ponašal igralni PC, saj ni nič posebnega, stane pa tudi manj kot 50 evrov.

Kaj pa prenosniki? Zadnje čase lahko najdemo kar nekaj oglasov, ki govorijo o tem, da je mogoče dobiti prenosnik običajne velikosti za manj kot 300 evrov. Že res, a malo boljši pogled pove, da gre pri tem za prenosnik s starim procesorjem Celeron, kar pa so trgovci zamenjali z »mobilnim Intelovim procesorjem«. Ali pa prenosnik za manj kot 500 evrov, pri katerem v oglasu piše, da vsebuje procesor z »2 x 2.0 GHz«, ima 4 GB delovnega pomnilnika in vsebuje enoto DVD-ROM/CD-RW. Hja … Pri tem ne gre za dvoprocesorski računalnik, ampak za navaden dvojedrnik, 4 GB delovnega pomnilnika je v 32-bitnih sistemih neumnost, ker sistem tega ne zmore nasloviti, optični pogon pa zna DVD-je sicer brati, zapisovati pa samo CD. Sistem je tudi brez operacijskega sistema. Kar zadeva pomnilnik, obstajajo tudi nasprotni primeri, ko trgovci prodajajo računalnik, v katerega namestijo Visto, vanj pa namestijo le 1 GB delovnega pomnilnika.

To, da nas trgovci »zapeljujejo«, pa ni edina težava. Jih je še več. In kaj vse se lahko primeri? Nekaj najpogostejših težav, s katerimi se lahko poleg že naštetih srečamo ob nakupu »akcijskih« računalnikov, so:
- nameščen sistem Windows je osnoven, brez servisnih paketov;
- poleg naloženega sistema ni medija z operacijskim sistemom;
- izredno glasen ventilator;
- vdelan trdi disk OEM z majhno količino predpomnilnika (počasnost);
- vključen je sistem obnovitve (recovery), vendar ta prepiše celoten disk in uporabnik izgubi vse svoje podatke;
- ni navedb, da je zaradi sistema obnovitve na disku manj prostora;
- ni medijev z gonilniki za matično ploščo, grafiko …
- vdelani »naviti« procesorji brez jasne navedbe o tem;
- pre- ali poddimenzioniran napajalnik ali pa slaba kakovost oziroma izkoristek;
- omejene možnosti BIOS-a;
- zagon iz USB-ja ali SCSI-ja nezanesljiv;
- bralniki kartic so počasni, težave pri vstavljanju kartic;
- podatki o avtonomiji prenosnikov so nerealni;
- kakovost vdelanih baterij prenosnika je slaba in te odpovedo kar hitro po koncu garancije;
- podatki o grafiki v prenosnikih so pretirani oziroma spominjajo na »velike računalnike«, čeprav gre v večini primerov za deljen pomnilnik in še kaj;
- VGA- ali DVI-izhodi prenosnika ne podpirajo vseh ločljivosti;
- pasivno hlajenje grafičnih kartic deluje le pri nizkih temperaturah, pri višjih pa se zaganja glasen ventilator;
- predpomnilnik trdega diska je uporabljen tudi za shranjevanje tako imenovanega firmwara, kar zmanjša njegovo količino;
- zunanji trdi diski USB zahtevajo več energije, kot to dovoljuje standard USB.

Moj mikro, Maj 2009 | Marjan Kodelja | Zoran Banovič |