Danes ima izraz splošnejši pomen za označevanje vseh delavcev, ki si tako služijo za preživetje, največkrat pa jih srečujemo med novinarji, ki, namesto da bi se zavezali enemu mediju, pišejo za vse, ki so jim pripravljeni plačati. Tovrstna odločitev ima prednosti in slabosti. Pri svobodnjakih je tako, da so, kot pove že njihovo ime, veliko svobodnejši, vendar po drugi strani tudi bolj na udaru, saj je njihov dohodek odvisen od njih samih in izvedenega dela.

Na področju informatike je največ svobodnjakov med študenti in med eksperti z določenih področjih, ki se zavedajo, da je njihova vrednost na trgu visoka, hkrati pa bi odločitev za redno zaposlitev ne omejila zgolj njihove svobode, temveč bi pomenila tudi nezmožnost »prodaje« znanja drugim delodajalcem in s tem manjši prihodek. Internet je svobodnjakom omogočil nove možnosti iskanja dela, s tem pa je prinesel tudi večjo konkurenco med njimi. Svet je postal manjši in veliko del je možno opraviti od koder koli, kar pomeni, da so se pojavili izobraženi ljudje iz revnejših dežel, ki so pripravljeni za manj denarja od kolegov z Zahoda opraviti delo ravno tako kakovostno. To so podjetja iz Evrope zagrabila z obema rokama in tako ustvarila konflikt na domačem trgu dela.

Rezultat vsega tega je, da je znotraj informacijske branže največ svobodnjakov na področjih razvoja programske opreme, oblikovanja spletnih strani in oglasov, inovacij ter modeliranja poslovnih procesov.

Amos Voron je razvijalec aplikacij PHP, VBA in .NET in izvedenec na področju relacijskih zbirk (MS SQL, MySQL).

Na kakšen način iščete priložnostna dela?
Iskanja se običajno lotim prek različnih spletnih zaposlitvenih portalov, prek tiskanih medijev pa praviloma ne, saj se v tisku pojavljajo bolj ali manj izključno ponudbe za redno delo. Forumov, kjer se sklepajo ad hoc dogovori, se ne udeležujem.

Kakšne izkušnje imate z dosedanjimi naročniki?
Z dosedanjimi naročniki imam zelo dobre izkušnje. Seveda pa je razlika med naročnikom, pri katerem po enem ali dveh srečanjih pride do odločitve, ali bo do sodelovanja prišlo ali ne, ter med naročnikom, ki sprva daje vtis, da je zainteresiran, potem pa začne omahovati, prestavljati datume, dokler na koncu vse skupaj ne razvodeni; kar pa je po drugi strani tudi zelo jasen odgovor.

Kako bi vam pri tem pomagala specializirana spletna borza priložnostnih del?
Ker specializirane borze priložnostnih del v primerjavi s klasičnimi zaposlitvenimi portali ne ponujajo rednega delovnega razmerja in ne trgujejo s poklici, certificiranim znanjem, delovnimi izkušnjami in podobno, temveč s konkretnimi projekti in konkretnimi znanjem za izvedbo teh projektov, bi takšna spletna borza prišla prav vsem freelancerjem, ki vztrajajo pri svojem statusu svobodnjaka in se ne želijo vezati na enega naročnika.

Ste kdaj pregledali vsebino kakšne tuje spletne borze, kot je na primer https://www.eufreelance.com?
Pred časom sem bil včlanjen na neko ameriško spletno borzo, kjer so ponujali brezplačno članstvo za low-budget projekte ter plačljivo članstvo v elitnem klubu tako imenovanih »gurujev«, kjer prav tako ni bilo zajamčeno, da bodo naročniki plačali občutno več tega, kar so ponujali članom prvega kluba. Borze, ki jo omenjate, podrobneje ne poznam. Na podlagi števila aktualnih projektov, objavljenih na vstopni strani borze, imam občutek, da je njihova baza razmeroma majhna, še zlasti ker gre, če je soditi po imenu, za vseevropsko borzo.

Mislite, da bi morali kaj takega imeti tudi pri nas?
Kakor vem, doslej pri nas tovrstna spletna borza še ni zaživela. Po svoje je zanimivo, da je organizirana ponudba posredovanja med iskalci in ponudniki zaposlitev v spletu pri nas dobro prisotna, medtem ko se ponudba projektnega dela, vsaj za zdaj, še ni prijela. Marsikakšnemu iskalcu projektnega dela bi možnost organiziranega dostopa do trga ponudnikov projektov olajšalo faze dogovarjanja z naročnikom, predvsem pri tistih naročnikih, ki preferirajo redno delo in fiksno število mesečnih ur.

Bi bili pripravljeni sodelovati na takšni dražbi?
Vsekakor.

Andrej Kositer je direktor Mariborskega podjetja Agenda, ki se ukvarja z razvojem poslovnih projektov z odprotokodnimi rešitvami.

Ste že imeli kdaj informacijski projekt, ki ga niste mogli zaključiti z lastnimi kadri?
Tudi svetovne izkušnje kažejo na to, da se večina informacijskih projektov ne zaključi v predvidenem času. Mnogo teh prekoračitev rokov lahko pripišemo tudi pomanjkanju kadra oz trenutno bistveno povečanemu obsegu dela.

Ste za rešitev iskali zunanje podjetje ali posameznika?
Tudi naše podjetje se pri večjih projektih povezuje z drugimi podjetji, večinoma pa ne gre za posameznike.

Bi vam bila pri tem v pomoč specializirana borza del, kot je na primer https://www.eufreelance.com?
Vsekakor, mreženje strokovnjakov z različnih področij bistveno poenostavi sodelovanje pri različnih projektih in omogoča večjo konkurenčnost vseh udeleženih.

Se strinjate s trditvijo, da bi jo morali imeti tudi pri nas?
Seveda, vendar je pri takšnih borzah bistvena vsebina. eBay na primer delata zanimiva kakovost in obseg vsebine. Torej, na taki dražbi naj bi bilo dovolj ponudbe kakovostnih strokovnjakov (o povpraševanju ne dvomim).

Bi bili pripravljeni dati na takšno dražbo povpraševanje za kak svoj projekt?
Da!

Bi verjeli oceni izvajalca, ki bi bila oblikovana na podlagi njegovih uspešno zaključenih del? (Izvajalca bi ocenili naročnik na podlagi uspešno opravljenih del.)
Na tem temeljijo vsi podobni portali, na »virtualnem ugledu in zaupanju«. So pa določene težave, ki jih v Sloveniji zaradi majhnosti težje odpravimo. Primerjajte tuje in domače dražbene portale pa boste razumeli, kje so razlike in od kod izhajajo.

Moj mikro, november 2008 | Marjan Kodelja | Zoran Banovič