Tudi pri nas se je udomačil izraz »freelancer«, svobodnjak, čeprav je takšnih bolj malo in bi bilo morda bolje, da bi govorili o iskanju postranskega, popoldanskega dela, nekaj, kar opravimo po službi in nam izboljša gmotni položaj. Jedro težav je v tem, da nekateri, ki so rojeni pod srečno zvezdo in imajo veliko poznanstev, priložnosti za dodatni zaslužek hitro najdejo, manj iznajdljivi, ki so morebiti celo boljši pri izvedbi zahtevanega, pa pri iskanju nimajo sreče.
Kako torej najti delo? Če se osredotočimo zgolj na splet, je načinov veliko, od objave brezplačnih oglasov na različnih straneh in upanja, da nas bo kdo našel, do stalnega pregledovanja spletnih strani in forumov, ki so znani po tem, da je na njih mogoče najti postranska dela. A vse to zahteva veliko časa, uspeh pa je vprašljiv. Preprosteje bi bilo, če bi obstajala specializirana spletna stran, kjer bi naročnik objavil povpraševanje, potencialni izvajalci pa bi med seboj tekmovali zanj. Ekonomska teorija ponudbe in povpraševanja v najbolj čislani obliki.
V okvirju najdete dve tuji spletni storitvi, ki sta namenjeni ravno temu – najti freelancerja. Prva meri na ameriški trg, druga pa na trg Evropske unije. Obe rešitvi sta zelo zanimivi, saj hitro vidite, kaj vse potencialni naročniki potrebujejo. Eden, na primer, želi ponuditi storitev za obdelavo fotografij in išče posameznike, ki bi to za plačilo počeli. Še več je del, ki so povezana z izdelavo spletnih predstavitev, aplikacij ali pa reševanja konkretnih težav, povezanih z informatiko. Potrebo po delu ali projekt v sistem vpiše naročnik, tako da gre za dejansko naročilo, in ne za nekaj nedefiniranega. Naročnik zelo jasno pove, kaj potrebuje, koliko je za to namenil denarja in časovne roke. Pove tudi, do kdaj bo trajala dražba, torej kdaj bo izbral enega izmed ponudnikov. Zelo podobno spletnim dražbah tipa eBay, le da ne gre za draženje izdelkov, pač pa znanja in veščin. V danem roku se lahko javljajo potencialni izvajalci, ki povedo svojo ceno! Načeloma posel dobi tisti, ki ga je pripravljen izvesti za čim manj denarja. Vsak lahko tudi zelo hitro vidi, katerih znanj je veliko in so tako tudi manj plačana oziroma katera so deficitarna (obstaja povpraševanje po njih). Se vam že svita? Dodatno izobraževanje in izpopolnjevanje veščin sta vedno dobra, tu pa vidite, v katero smer se vam splača »kopati«, da boste v prihodnje lahko več iztržili.
Nič posebnega, boste dejali! Tisto, kar da takim storitvam svojevrstni čar, uporabno vrednost, je skrito v ozadju. Preverjanje in ocenjevanje, tako enih kot drugih. Po zaključku dela tako izvajalec kot tudi naročnik zapišeta svoje mnenje eden o drugem. Ločevanje zrnja od plev, a to pot na obeh straneh. Hitro so izvrženi tisti, ki se niso držali obljubljenega. Pa ni pomembno, ali gre za naročnika, ki ni plačal, ali pa za izvajalca, ki ni zadovoljivo opravil dela. Skozi čas si vsi vpleteni gradijo svoj ugled. Dobri naročniki dobijo več ponudb, s tem pa nižjo ceno, nasprotno pa se viša cena dobrih izvajalcev. In to brez nepotrebnih formalnosti, hitro in učinkovito!
Primeri borz dela:
www.getafreelancer.com
https://www.eufreelance.com
VSI SO LAHKO V IGRI
Še nekaj je, kar je zanimivo in bi lahko s pridom izkoristila tudi naša podjetja. Kot smo opisali v uvodu, se ta srečujejo s težavo, ko imajo konkretno potrebo, a ne vedo, kje hitro najti primernega izvajalca. Večinoma se obračajo na bolj znana podjetja iz informacijske industrije, in to tudi, ko imajo majhno naročilo, ki se ga tem ne splača sprejeti. Ostanejo »na suhem« in nato na vse strani sprašujejo, ali kdo morda pozna koga! Pa tudi če gre za projekt, ki je potencialno zanimiv za podjetja, to še ne pomeni, da »tam zunaj« ne obstaja posameznik, ki bi ga bil pripravljen izvesti ravno tako kakovostno, a morda za manj denarja. S tem pa se uporabnost storitve ne zaključi. Nikjer ne piše, da se za delo ne smejo potegovati podjetja, predvsem tista manj znana, morda manjša. Konkurenca nikoli ni slaba! Vsak se lahko prijavi in upa, da bo naročnika prepričal.
KAKO JE PRI NAS
Odgovor na to vprašanje je jasen. In kratek! Slabo! Takšne storitve v tej obliki v Sloveniji ne poznamo. Zakaj? Razlogov je več, morda gre celo za tako banalnega, da se tega še nihče ni spomnil. V slednje malce dvomimo. Verjetneje je, da gre za pri nas velikokrat opazen paradoks kure in jajca. Vsi bi radi takoj začeli poslovati z zaslužkom, brez večjih investicij in tveganja ter se sprašujejo, kako pridobiti kritično maso, da bi storitev sama sebe podpirala. Kako na eni strani pritegniti potencialne naročnike, ko še ni izvajalcev, in nasprotno. Res je, trg je majhen in takojšnjega uspeha ni pričakovati. Po drugi strani pa! Izdelati takšno storitev ni niti časovno, pa tudi ne stroškovno toliko potratno, da se ne bi splačalo poskusiti. Morda celo z njo konkurirati za državni denar, ki je namenjen spodbujanju razvoja spletnih vsebin. Nato bi bilo vse preprosteje.
Kritika leti tudi na tiste, za katere bi moral biti razvoj borze dela poslovni interes. Od portalov za zaposlovanje pa do študentskih servisov, saj so ravno študentje tista skupina, ki največkrat išče priložnost za dodatni zaslužek in imajo tudi potrebna znanja. Boste dejali, da nekaj podobnega tam obstaja? Ne mešajte hrušk in jabolk. Objava oglasov v slogu »iščemo …« ni niti približno podobna storitvi, ki smo jo opisali. Vsebina je sicer podobna, vendar sta prikaz in funkcija drugačna!
Ne nazadnje pa je tu tudi država. Večkrat smo že opozorili, da ta prek javnih razpisov, oziroma bolje rečeno zaradi nizkih ocenjenih vrednosti mimo njih, išče izvajalce za preprosta opravila. Zakaj morajo to vedno biti podjetja in zakaj ne more biti to Jože Novak? Pustimo birokratske omejitve na strani. Dejstvo je, da bi bili lahko vsi mi izvajalci opravil, plačanih iz proračunskega denarja, torej našega. Ravno ugled, ki bi ga posameznik čez čas pridobil, bi ovrgel največkrat slišani izgovor države, da si ne more privoščiti, da delo ne bi bilo zanesljivo opravljeno. Kje pa piše, da so podjetja vedno brezmadežna v svojem početju? Naj torej država oblikuje borzo priložnostnega dela, ki bi jo poleg sebe uporabljala tudi podjetja. Ne pozabite. Stran je lahko tudi poslovno upravičena, saj bi bila zaradi številnosti in jasnega profila obiskovalcev zanimiva tudi za oglaševalce. Poslovnih možnosti preživetja storitve pa je več. Med drugimi tudi ta, da naročnik, izvajalec ali oba lastniku borze po uspešnem zaključku dela nakažeta določen znesek. Stvar poslovnega načrta tistega, ki bi v oblikovanju borze dela zaznal poslovno priložnost in bi jo bil tudi pripravljen izvesti! Poleg tega pa – ali državi ni jasno, da ekonomija ne sloni na velikih podjetjih, ampak na malih?
Moj mikro, november 2008 | Marjan Kodelja | Zoran Banovič
