Ob tem pa je treba poudariti, da je informacijski pooblaščenec pristojen le za tiste kršitve s področja varstva osebnih podatkov, pri katerih pride do nezakonitega posredovanja osebnih podatkov iz zbirk osebnih podatkov, kot to določa peta točka 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov. O problematiki kraje identitete smo se pogovarjal z Evo Kalan, raziskovalko pri informacijskem pooblaščencu.

Ste v zadnjem času zasledili porast kraj identitete v slovenskem prostoru?
Kraja identitete postaja predvsem na podlagi vse bolj razširjenega virtualnega udejstvovanja posameznikov v svetu vse bolj žgoč problem. Za zdaj smo v slovenskem prostoru zasledili le peščico primerov, pričakujemo pa, da se bo tovrstna problematika s časom razširila.

Je prišlo do kakšnega odmevnejšega primera oziroma ali je pri tem nastala večja materialna ali moralna škoda?
Nobenega razloga ni, ki bi nakazoval na to, da je Slovenija kakorkoli imuna na krajo identitete. Ne nazadnje vsake toliko časa slišimo novico v medijih, v kateri ne gre za nič drugega kot za klasično krajo identitete, le naslovi so pogosto drugačni (npr. »Kradel je telefonske impulze«). Informacijski pooblaščenec se je v praksi že srečal z nekaterimi primeri klasične kraje identitete. Med drugimi je obravnaval primer, ko je nekdo očitno ponaredil podpis posameznika in v njegovem imenu od operaterja zahteval razčlenjeni telefonski račun. Ko je razčlenjeni račun prispel v poštni nabiralnik žrtve, je vanj vlomil in tako pridobil seznam telefonskih številk, ki jih je žrtev pogosto klicala. Nadaljevalo se je z nadlegovanjem družinskih članov, prijateljev in znancev po telefonu, storilca pa policiji ni uspelo najti. Informacijski pooblaščenec je operaterja kaznoval zaradi malomarnega preverjanja identitete prosilca za razčlenjeni račun, saj se je podpis na faksu očitno razlikoval od drugih podpisov posameznika, katerega identiteto je prevzel nadlegovalec.

Se uporabniki dovolj zavedajo potencialnih nevarnosti svojega početja v spletu, ko neodgovorno puščajo svoje podatke, ki so lahko osnova za uspešno izpeljano krajo identitete?
Zavedanje med uporabniki počasi raste, vendar pa kljub dokaj strogi zakonski ureditvi, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov, nihče ni imun na zlorabe osebnih podatkov. Noben zakon namreč ne more nadomestiti tistega, kar je pri varovanju osebnih podatkov najpomembnejše – zavedanja prav vsakega posameznika o pomembnosti lastnih osebnih podatkov. Če sami ne poskrbimo za zadostno zavarovanje, lahko kmalu postanemo tarče tatov identitete.

Kako je urejeno izobraževanja javnosti o nevarnosti kraje identitete?
Slovenska javnost se o problematiki kraje identitete za zdaj poučuje predvsem iz poročanja medijev. Večjih javnih izobraževanj o dotični problematiki v slovenskem prostoru še nismo zasledili.

Pričakujete v prihodnje, bo ta kriminalna dejavnost v porastu ali zatonu?
Glede na to, da je v primerjavi z ZDA ali s skandinavskimi državami Slovenija na celotnem področju informacijske tehnologije v zaostanku, za zdaj tudi kraja identitete, ki je primarno povezana predvsem s porastom virtualnega udejstvovanja posameznikov, v Sloveniji še ni tako žgoč problem. Vsekakor pa informacijski pooblaščenec na podlagi svetovnih trendov sodi, da se bo tovrstna kriminalna dejavnost zagotovo širila tudi v Sloveniji. Sodobne tehnologije so namreč v vsakdanje življenje vnesle izjemno preprostost obdelave podatkov, posebej tistih, ki so shranjeni v elektronski obliki. To pa pomeni, da so v vsakdanje življenje posameznikov vnesle tudi nevarnost, da je možno osebne podatke hitreje in lažje zlorabiti in jih ob pravi kombinaciji narediti preprosto uporabne za krajo identitete.

Kako so po vašem mnenju slovenske državne institucije pripravljene na takšne sodobne izzive?
Ker so se primeri kraje identitete v slovenskem prostoru šele začeli pojavljati, se državne institucije s tem še niso srečale v taki meri, kot na primer v ZDA. Glede na povedano je torej pričakovati zamik pri odzivu institucij. Glede na posebno vrsto hudega in nepovratnega posega v informacijsko zasebnost oziroma v varstvo osebnih podatkov, do katere privede kraja identitete, se bodo morale slovenske državne institucije nanjo temeljito pripraviti in ustrezno odreagirati.

Pomemben institucionalni korak v smeri preprečevanja kraje identitete pomeni sprejetje 143. člena novega kazenskega zakonika, ki krajo identitete po novem opredeljuje kot kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Vsakdo ima pravico, da naznani kaznivo dejanje kraje identitete tako, da vloži pisno ali ustno ovadbo na pristojno državno tožilstvo ali policijo.

V primerjavi z ZDA, kjer se je tovrstna kriminaliteta »rodila« in kjer je bila že v začetku prejšnjega stoletja ustanovljena Zvezna komisija za trgovino (FTC),ki se celovito ukvarja z varstvom pravic potrošnikov, med drugim tudi s problematiko kraje identitete, v Sloveniji nimamo institucije, ki bi se celovito posvečala dotični problematiki.

Moj mikro, Marec 2009 | Marjan Kodelja | Zoran Banovič |