Ko je opica postala človek in je ta začel sobivati z drugimi sebi enakimi, so je nekomu utrnila misel: Zakaj bi delal, ko lahko lenarim? In oblikovala se je podvrsta človeštva, ki jo lahko imenujemo »homo prebrisanec« ali po domače goljuf. Ta se od drugih ljudi razlikuje po sposobnosti izkoriščanja drugih sebi v prid oziroma po tem, da nima nikakršnih težav s tem, da si prigrabi sadove dela koga drugega.
Pri goljufih in podobnih packonih je zanimivo to, da imamo ljudje dvojna merila kar zadeva odnos do njih. Če na primer pogledate kak spletni forum, ki se ukvarja z davčnimi utajami in prizadevanji davčnih inšpektorjev, da goljufom stopijo na prste, zasledite nekaj kar se da zanimivega. Ti goljufi so v očeh večine nas, ki se držimo pravil igre, neke vrste heroji! »Glej ga, kako se znajde in nateguje državo!« A se stvari povsem spremenijo, ko se nekdo znajde in ukrade neposredno nam. Takrat v naših očeh ne gre za heroje in ni država tista, ki ji privoščimo. Takrat gre za nepridiprave, barabe, država pa je pri vsem tem še večji nepridiprav, saj goljufije omogoča! Kot da bi jih lahko preprečila … Seveda ne pomislimo, da smo morda krivi sami in da je naša neprevidnost kriva, da se je kaj takega pripetilo.
Služba goljufov se z leti ne spreminja kaj dosti. Bistvo ostaja isto, le orodja za dosego cilja so drugačna. Pred časom interneta so se morali goljufi izpostaviti, ko so sledili potencialni žrtvi, opazovali njeno dnevno rutino, brskali pa njenih smeteh in iz zbranih podatkov oblikovali njen »psihološki profil«, ki je bil osnova za natege vseh vrst, pa naj govorimo o prodaji ponarejene Rembrandtove mojstrovine ali o čem drugem. Goljuf danes je čisto druge vrste mojster. Lahko ostaja anonimen pred zaslonom računalnika in brska za podatki, ki jih »žrtev« pušča v spletu. Dejavnejša ko je ta v spletu, več podatkov mu je na voljo, lažje oblikuje njen profil. Naša lenobnost, ugodje in slepo prepričanje, da smo v spletu anonimni, mu je v veliko pomoč. Kraja identitete ni zgolj brskanje za osebnimi podatki. Niso le virusi, trojanski konji in ribarjenje! Je veliko več od tega!
Moj mikro, Marec 2009 | Marjan Kodelja |
